V poletnih dneh, kakršnim smo bili priča minuli konec tedna, ko so temperature po vsej državi krepko presegle 30 stopinj Celzija, prav gotovo prija ohladitev v bazenu. A na videz čisti in osvežujoči modrikasti bazeni nam lahko povzročijo kar nekaj preglavic, zato je dobro, da se zavedamo nekaterih osnovnih znakov, na katere bi morali biti pozorni, še preden razposajeno zaplavamo.
Kateri so prvi alarmantni znaki?
Pristojni na Inštitutu za varovanje zdravja RS opozarjajo, da je prvi pokazatelj ustreznosti vode že samo higiensko stanje okolice. Preden sploh pridemo do bazena, si je tako po njihovih besedah priporočljivo najprej ogledati garderobe, toaletne prostore in samo bazensko ploščad. "Praviloma nam že prvi pogled bazenskih kopalnih površin lahko pove, v kakšnem stanju je bazensko kopališče,“ pravijo. V primeru, da je voda že na pogled motna, da so v njej vidne nečistoče in da ima izrazit vonj po kloru, ki sicer ni posledica velike koncentracije, pač pa nastane ob reakciji z bakterijami, kopanje odsvetujejo.

'Klor je pač nujno zlo'
Voda v bazenih nikakor ni pitna, opozarja IVZ. "Zaradi reakcije prostega klora z organskimi snovmi nastanejo kot stranski produkti kloriranja tudi trihalometani, ki imajo škodljive učinke na zdravje. Zato je njihova koncentracija v kopalni vodi omejena,“ pravijo, a dodajo, da je klor doslej pač edina 'poceni' rešitev pred veliko bolj nevarnimi mikroorganizmi.
E. Coli, legionela, glivice in bradavice
Končnih letošnjih podatkov o ustreznosti bazenskih voda sicer še ni, a rezultati analiz ne bodo kaj dosti drugačni od lanskih, je za 24ur.com dejal Aleš Petrovič z Inštituta za varovanje zdravja RS. Lansko leto se je izkazalo, da se v osmih odstotkih slovenskih bazenov nahaja preveč mikroorganizmov, 37 odstotkov vseh vzorcev pa je bilo neskladnih pri fizikalnih in kemijskih preskusih. "Pri vsakem kopanju zaužijemo približno 1 deciliter vode, zato v kopalni vodi iščemo predvsem indikatorje fekalnega onesnaženja oziroma koliko je v vodi bakterij, ki se sicer nahajajo v naših prebavilih,“ je pojasnil in dodal, da je najbolj tipičen predstavnik teh bakterij zloglasna E. Coli. V 39 od 5304 vzorcev so lansko leto odkrili legionelo, precej pogoste pa so tudi bakterije, ki povzročajo gripi podobna dihalna obolenja ter kožne spremembe. V 85 vzorcih je bila lani po besedah Petroviča prisotna bakterija Pseudomonas aeruginos, zaradi katere kopalci pogosto trpijo vnetje sluhovoda ter nastanek mozoljev. Redne spremljevalke kopališč pa so tudi glivice ter bradavice.

Preden plačate vstopnino, preverite kakovost vode!
Kopališče je treba čistiti dnevno po končanem obratovalnem času ter po potrebi med obratovalnim časom. Upravljavec mora imeti izdelan načrt čiščenja: kaj čistiti, kako čistiti, s čim čistiti, kdaj čistiti in kdo čisti. Pri bazenskih kopališčih, ki obratujejo celo leto, je treba najmanj enkrat letno celotni obtočni sistem, vključno z bazeni, popolnoma izprazniti, izprati, napolniti in hiperklorirati za dve uri. Enak postopek se izvede pred začetkom obratovanja pri sezonskih bazenih. Filter je potrebno, ne glede na čas obratovanja, spirati najmanj enkrat tedensko.
Kakovost kopalne vode mora dnevno spremljati upravljavec kopališča, poleg tega pa se na 14 dni zagotavlja odvzem vzorcev kopalne vode za laboratorijsko preskušanje. Vse meritve morajo biti pred vhodom v bazenski kompleks na voljo obiskovalcem. "Če tega ne najdete, jih o tem povprašajte tudi sami!“ predlaga Petrovič. Za higieno je sicer odgovoren upravljavec bazenskega kopališča. Ta mora tudi s kopališkim redom določiti pravila ravnanja za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalce oziroma obiskovalce.
Za kršitelje do 1200 evrov kazni ter prepoved uporabe
Ustreznost kopalnih voda bo letos preverjalo 112 zdravstvenih inšpektorjev, ki lahko upravljalcem po Zakonu o varstvu pred utopitvami za nepravilnosti izrečejo kazni v višini do 1200 evrov. "Če iz analize kopalne vode izhaja, da voda ni primerna za kopanje oziroma predstavlja tveganje za zdrave ljudi, lahko inšpektor začasno prepove uporabo kopalne vode,“ so še odgovorili pristojni na inšpekoratu.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.