Slovenija

Že leto in pol živi v bolniški sobi: po 52 letih v Sloveniji nima kam

Maribor, 17. 04. 2024 17.40 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Mojca Hanžič
Komentarji
259

V Slovenijo je prišel pred 52 leti, pri nas delal, zdaj pa – ne obstaja. To je zgodba 79-letnega Dušana Grahovca, ki že leto in pol živi – ne boste verjeli – kar v mariborskem kliničnem centru, ker nima kam. Zaradi suma na tuberkolozo so ga oktobra predlani sprejeli na pljučnem oddelku, tja je prišel iz zavetišča za brezdomce, a ker je zdaj nepokreten, ga v zavetišče ne morejo vrniti. In ker je brez dokumentov, med izbrisanimi, ne more niti v dom za starejše. Njegov primer pozna skoraj ves politični vrh, rešitve pa očitno nobene. In kar je najhuje: njegova zgodba še zdaleč ni edina.

Dušan Grahovac je iz Bosne in Hercegovine prišel pred 52 leti. Zaposlil se je v Jeklotehni, zatem pa v košaški mesnici. Ko je pristal med izbrisanimi – zakaj si leta 1992 ni uredil slovenskega državljanstva, niti sam ne ve – pa je v zameno za streho nad glavo delal kot hlapec. Ko za delo ni bil več sposoben, je pristal v domu za brezdomce. Ob sumu na tuberkulozo pa na pljučnem oddelku mariborske klinike.

"Na cesti sem, hoditi ne morem," je dejal, ko smo ga danes obiskali. In ker ne more hoditi, ker je nepokreten, ga dom za brezdomce ne more več sprejeti. V dom za ostarele pa ne more, ker nima stalnega bivališča. In tako je bolniška soba že leto in pol njegov dom.

"Mi ga seveda ne moremo vreči ven in gospod pri nas ostaja, dokler se kaj ne uredi," je povedal Mišel Ristov, socialni delavec  UKC Maribor. Ker bolniška soba, v kateri se izmenjujejo tudi drugi bolniki, ni primerno bivališče. Ne zaradi psihičnega, ne zaradi fizičnega okrevanja, prav nasprotno. Grahovcu se zdravstveno stanje, še razlaga, iz dneva v dan slabša. 

"Predstavljajte si, da ste leto in pol samo v bolnišnici in je to vaš življenjski prostor. Prišli ste sem mogoče pozdravit neko zadevo, pol pa ste ostali tukaj in ne morete sploh nikamor. Tako da tudi psihično je njegovo zdravje zagotovo izredno načeto ravno zaradi tega, sploh če primerjam, ko je prišel pa do danes," razlaga socialni delavec mariborske klinike, ki že dlje časa opozarja na problematiko izbrisanih. O primeru je, kot pravi, obveščen ves politični vrh, pa se ne premakne nikamor.

"Bili smo v kontaktu s praktično vsemi odgovornimi, od ministrstva za notranje zadeve do ministrstva za delo in tudi za solidarno prihodnost. Njihovi odgovori so zelo skopi, ali drug na drugega zvračajo ali pa enostavno rečejo, da se zadev ne da urediti kar tako, ker da so to sistemski problemi, ki jih oni sami ne morejo rešiti," še doda.

V Sloveniji po trenutnih podatkih nevladnih organizacij živi sicer okoli 30 ljudi, ki si niso uredili statusa. Točne številke niso znane, gre predvsem za starejše ljudi, na katere so nevladniki naleteli v različnih situacijah. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je tako znova opozorila na nujnost dokončne zakonske ureditve statusa izbrisanih. 

"Izbrisani so največji črni madež v zgodovini Republike Slovenije kar se tiče spoštovanja človekovih pravic. V uradu predsednice republike smo seveda pripravili predlog zakona, zelo hitro bi se ga dalo sprejeti. Na zadnjem sestanku s predsednikom vlade sem mu to omenila, prosila sem ga, da uredi zdravstveno zavarovanje vsaj za teh 30 identificiranih, ki živijo v Sloveniji brez dokumentov. Obljubil je, da bo zadevo pogledal in da bo naredil vse, kar lahko. Jaz upam, da bo obljubo izpolnil," je pozvala. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.