V Sloveniji se danes veliko govori o vključevanju, pri tem pa je mnogo ljudi, ki ne morejo uresničevati pripadajočih pravic, izključenih. Zdi se, da v desetih letih nismo našli pravega odgovora, žrtve tega pa so ljudje, ki tukaj živijo, je na današnji novinarski konferenci v centru za osebe z začasnim zatočiščem na Viču povedal asistent na ljubljanski FDV Andrej Kurnik. Predstavniki begunskega odbora viškega centra ter nevladnih organizacij društva za sodobno politično teorijo in prakso, Političnega laboratorija, projekta Pregnanci (KUD France Prešeren), Društva za globalno solidarnost Aguascalientes in Gmajna filmsa so na novinarski konferenci, namenjeni osvetlitvi težkega položaja beguncev iz BiH, opozorili na problematičnost načrtov vlade, da iz omenjenega centra do konca junija 2002 izseli 230 oseb, čeprav vlada še ni rešila vprašanja njihovega še vedno "začasnega" statusa v državi.
Omenjene skupine bodo v nedeljo, 12. maja, v viškem centru pripravili koncert z naslovom "10. obletnica začasnosti... i kapak!", ki naj bi prispeval tudi k nastanku politične volje za rešitev tega problema in k vzpostavitvi "solidarnostne mreže". Ta, kot je poudarila ena od organizatork Barbara Beznec, "lahko deluje, če je le volja".
Status začasnega zatočišča, ki ga slovenska država zagotavlja tem beguncem, ne obstaja pa v nobenih mednarodnih pogodbah ali konvencijah, ne zagotavlja pravice do dela niti do ustreznega zdravstvenega in socialnega varstva, so poudarili udeleženci novinarske konference. Kot je dejala predstavnica projekta Pregnanci Karmen Furlan, je "Slovenija zadnja država v Evropi, ki beguncem iz BiH, začasnega statusa ni uredila". Ob tem je dodala, da so begunci zaradi prepovedi zaposlitve med drugim za zagotovitev preživetja prisiljeni delati na črno, to pa jih lahko stane tudi izgube statusa začasnega zatočišča.
Država ima z vzdrževanjem takšnega stanja tudi precej višje stroške, kot bi jih imela, če bi beguncem ustrezno uredila status, so opozorili sodelujoči na novinarski konferenci. Po mnenju Kurnika ureditev statusa pomeni podelitev državljanstva, kar bi beguncem omogočilo tudi zaposlitev, to pa bi med drugim pozitivno vplivalo na zmanjšanje dela na črno in bi povečalo pritok davčnih prihodkov v državni proračun.
Sedaj se na begunce gleda kot na stvari, kot na otroke, s tem pa se jim odrekata avtonomija ter dostojanstvo, torej ravno tisto, za kar se begunci borijo, je dodal Kurnik. Da je ureditev statusa za državo mnogo racionalnejša od vzdrževanja trenutnega stanja, se strinja tudi Beznečeva, ki meni, da ob tem "za vladno politiko ne moremo najti drugega argumenta kot to, da gre za izključevanje na osnovi etnične pripadnosti".
"Sloveniji smo hvaležni, ker nas je sprejela pod svoje okrilje, radi pa bi, da se nam omogoči normalno življenje," je povedala predstavnica viškega begunskega odbora Amira Mujkič. Tudi po njenem mnenju to pomeni predvsem pravico do dela, ki bi jim omogočila, da si preživetje zagotovijo sami in da niso odvisni od človekoljubne pomoči.
Vlada je, kot je še povedala Furlanova, beguncem sicer že leta 2000 obljubila, da jih ne bo preganjala, dokler ne uredi njihovega statusa. Po sedanjih načrtih naj bi se begunci iz viškega centra po besedah sodelujočih na novinarski konferenci morali izseliti do konca junija letos, na Viču pa naj bi vlada, kot je dejal Kurnik, zgradila nov azilni dom.
V letu 2001 je delovna skupina za pridobitev investicijske, upravne in tehnične dokumentacije ter pripravo strokovnega dela javnega razpisa za izvedbo projekta "Azilni dom" izpeljala nakup ustreznega zemljišča. Odkup zemljišča je bil vezan na dokončanje zapuščinskih postopkov ter denacionalizacijskega postopka na delu zemljišča, kar je zahtevalo številne aktivnosti delovne skupine pred pripravo kupoprodajne pogodbe. Šele odstop devetih denacionalizacijskih upravičencev od denacionalizacijskega zahtevka je omogočil nakup primerne parcele že v letu 2001.
Kot je znano, je vlada od zasebnih lastnikov odkupila zemljišče na Viču, na katerem sicer stojijo barake, v katerih živijo bosanski begunci. Z dvema kupoprodajnima pogodbama je vlada postala lastnik, ministrstvo za notranje zadeve pa uporabnik zemljišča velikosti 6577 kvadratnih metrov. Cena za omenjeno zemljišče je znašala nekaj več kot 64,3 milijona tolarjev. Potrebna sredstva pa so bila zagotovljena v proračunu. Po informacijah notranjega ministrstva sta bili upoštevajoč urbanistično informacijo o možnosti gradnje objekta za nastanjevanje prosilcev za azil na Viču v letu 2000 izdelani dve študiji zazidave; ena izmed njih na zgoraj omenjenem zemljišču.
Za izdelavo projektne dokumentacije so bili predloženi standardi oziroma izhodišča, ki izhajajo iz zakonodaje Republike Slovenije, predpisov Evropske unije na tem področju in smernic UNHCR in drugih institucij. Po podatkih ministrstva so bili januarju letos izbrani trije izvajalci za izdelavo idejnih zasnov, v pripravi pa je tudi javni razpis za pridobitev inženirja za vodenje investicije.
