Predsednik republike Danilo Türk je danes pri Ruski kapelici pod Vršičem v luči dogodkov na Norveškem pozval k boljši kakovosti demokracije, bolj odločnemu političnemu vodenju in proti nestrpnosti do tujcev. Citiral je ruskega pisatelja Leva N. Tolstoja in poudaril, da je "resnični napredek družbe v čedalje trdnejši povezanosti ljudi".
Ob 95. obletnici postavitve Ruske kapelice je zbrane na slovesnosti spomnil, da so posledice prve svetovne vojne "zastrupile zavest evropskih narodov". Vse oblike totalitarizma 20. stoletja imajo na tak ali drugačen način svoje korenine v prvi svetovni vojni, je povedal.
Ob današnji slovesnosti je zato opomnil, da se moramo zavedati, kako dragocen je mednarodni mir ter kako resna morajo biti naša prizadevanja za ohranitev in krepitev miru. Pri tem je izpostavil pričakovanja do mednarodnih ustanov kot tudi do nas samih in ob tem omenil svojo pobudo za vzpostavitev evropske poti miru na celotnem območju Soške fronte.

Spomin na soško fronto bi moral biti po predsednikovem mnenju vgrajen v mozaik prizadevanj za skupno, miroljubno ter zrelo evropsko sedanjost in prihodnost. Hkrati pa moramo zavračati vse pojave političnega nasilja in premagati vse pojave rasizma, ksenofobije ter sovraštva do drugačnega, je dejal.
Ob tem se je spomnil množičnega umora na Norveškem in se vprašal, kam gre današnja Evropa. Sam meni, da se moramo vsak dan znova boriti za oprto in pravično družbo, uspeh pri tem trudu pa naj bi zagotovili boljša kakovost demokracije in bolj odločno politično vodenje, "kot ga imamo v Evropi sedaj".
Hkrati Evropa po mnenju predsednika republike potrebuje partnerstva – z ZDA, s sosedi in posebej z Rusijo. Izkoristiti moramo priložnost partnerstva EU, zveze NATO in Rusije, saj bomo po mnenju Türka v takem partnerstvu vsi skupaj varnejši, gospodarsko močnejši ter boljši v politični in splošni kulturi.
Slovenija in Rusija sta v tem duhu že razvili visoko raven medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odličnega sodelovanja na vseh področjih, je nadaljeval in obenem opomnil, da imamo skupaj večje možnosti, da uspemo. Vsakoletna srečanja ob Ruski kapelici so izraz naše privrženosti tovrstnemu naporu, je še povedal.

Citirajoč pisatelja Leva N. Tolstoja je poudaril, da je "resnični napredek družbe v čedalje trdnejši povezanosti ljudi". "Ne dovolimo, da doseženo kohezijo razrahljajo nasilje, politični ali verski ekstremizem ali zanikanje človekovih pravic," je ob tem znova pozval.
Prihodnje leto bomo obeležili 20 let diplomatskih odnosov med Rusijo in Slovenijo, pa je izpostavil predsednik ruske dume Boris Grizlov, ki je dodal, da je to le del dolgoletnega vzpostavljanja dobrih odnosov med državama. Glavna naloga v prihodnosti pa je po njegovih besedah doseči še bolj dinamično sodelovanje.
Ob tem se je zahvalil za slovensko sodelovanje pri Partnerstvu za modernizacijo in projektu Južni tok ter prizadevanja Slovenije pri strateškem partnerstvu EU – Rusija. Srečanja pod Vršičem se udeležuje vse več ljudi, je slovesnost komentiral Grizlov in poudaril, da prav tovrstno prijateljstvo med narodi vodi k večji blaginji.
Slovenija in Rusija skupaj na tretjih trgih?
Dobre politične gospodarske, znanstvene in kulturne odnose med Slovenijo in Rusijo je treba nadgraditi, sta se ob današnjem obisku ruske delegacije v Sloveniji strinjala predsednik DZ Pavel Gantar in Grizlov.

Gantar je po srečanju pojasnil, da je uradni obisk Grizlova povezan z udeležbo ruske delegacije na današnji slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem, obenem pa je tudi priložnost za izmenjavo mnenj in presojo odnosov med državama ter obema parlamentoma in za "kovanje novih načrtov za dobro sodelovanje med Rusko federacijo ter Slovenijo".
Odnosi med državama so po oceni Gantarja na politični ravni izvrstni, na gospodarski pa se po krizi ponovno oživljajo in "že dosegajo ravni, ki so bile značilne za obdobje pred krizo". Kot je poudaril predsednik DZ, pa obstaja tudi vrsta priložnosti za nadaljnje sodelovanje – na energetskem področju v okviru projekta Južni tok, na kulturni in znanstveni ravni ter z novimi, višjimi oblikami gospodarskega sodelovanja, na primer v okviru skupnega nastopa na tretjih trgih.
Grizlov se je strinjal, da so odnosi med državama na visoki ravni, tako na področju gospodarskega kot tudi kulturnega sodelovanja. Med pomembnimi gospodarskimi projekti je tudi predsednik ruske dume izpostavil Južni tok, med kulturnimi pa vzpostavitev ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani ter delovanje Foruma slovanskih kultur.

O projektu Južni tok je še pojasnil, da poteka v skladu s terminskim planom in da se bo leta 2013 začela gradnja, leta 2015 pa prve dobave plina. Dodal pa je, da realizirajo tudi projekt Severni tok, in posebej izpostavil pomen ruskega plina za Evropo.
O vizumski politiki med Slovenijo in Rusijo oz. o morebitnih pogovorih o ukinitvi vizumov je Gantar povedal, da je Slovenija kot članica Evropske unije zavezana skupni evropski politiki. Pogovori med EU in Rusijo potekajo, Slovenija pa pri tem zagovarja čim hitrejšo odpravo vizumov.
Türk in Grizlov o gospodarskem sodelovanju
Grizlov, ki je danes na uradnem obisku v Sloveniji, se je po slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem popoldne v Kranjski Gori srečal še s predsednikom Türkom.
Kot so sporočili z urada predsednika republike, sta med drugim govorila o slovesnosti, ki po njunem simbolizira prijateljstvo med Slovenijo in Rusijo ter prispeva k že sicer odličnim odnosom med državama.

Sogovornika sta se strinjala o pomenu strateškega partnerstva med Evropsko unijo ter njenimi članicami na eni strani in Rusijo na drugi ter o pomenu partnerstva med zvezo Nato in Rusijo. Ti partnerski odnosi morajo dobiti čim več konkretnih vsebin in v njih je prostor za sodelovanje vseh evropskih držav. V tem kontekstu sta sogovornika obravnavala vprašanja liberalizacije viznega režima, evropske varnosti ter sodelovanja evropskih držav pri modernizaciji Rusije.
Türk in Grizlov sta se dotaknila tudi političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. Predsednik dume je izpostavil, da je Slovenija v času lanskega uradnega obiska predsednika Türka v Moskvi med prvimi državami z Rusijo sklenila partnerstvo glede modernizacije. Predsednik Türk je med vsebinami modernizacije omenil tudi izboljševanje pravnega sistema, kjer ima Slovenija veliko izkušenj. Pogovarjala sta se tudi o sodelovanju slovenskih podjetij v ruskem visokotehnološkem središču Skolkovo.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.