'Že 70 let več kot le streha nad glavami študentov'

Za formalni začetek urejenega bivanja študentov v Ljubljani štejemo 20. junij 1952, ko je Svet za kulturo in prosveto ustanovil javno službo "Študentsko naselje" – predhodnik današnjega zavoda ŠDL. Prva študentska ležišča so v Ljubljani zgradili že leta 1950, v Rožni dolini, zadnja tri pa leta 2006. Danes ŠDL skrbi za več kot 7.500 ležišč in stanovalcev v 29 domovih, ki so tako kot visokošolski zavodi razvejani po vsej slovenski prestolnici na petih lokacijah: v Rožni dolini, Mestnem logu, Centru, za Bežigradom in na Litostrojski cesti v Šiški.

A kljub vsemu je subvencioniranih študentskih ležišč še vedno občutno premalo. "Da pa si začrtamo želeno smer v prihodnost, moramo poznati in ceniti svojo zgodovino," je v svojem nagovoru pomen prehojene poti poudaril direktor ŠDL Tomaž Pečnik. 

Dotaknil se je tudi razmer, ki so jih ob pandemiji občutili predvsem mladi. "Po svojih najboljših močeh smo se trudili zagotavljati varno in zdravo okolje, a prilagojen proces študija je čez noč spremenil tudi bivanjske navade študentov. Težko smo se prilagodili na nove okoliščine, a nam je uspelo prav po zaslugi predanih in nadvse strokovnih zaposlenih v našem kolektivu. Kolektiv, ki je v vseh teh letih razvil posebno empatijo za delo s študenti. Verjemite mi, da ni bilo lahko zapreti vrat, prepovedati druženj, vpeljevati več nadzora … pa vendar sta želja, da ostanemo zdravi, ter odgovornost, da zajezimo skupaj ta zahrbtni virus, prevladali in zmagali." 

Izpostavil je tudi željo, da je današnji jubilej znanilec sprememb, zlasti na področju investicij in da se čim prej začne uresničevati načrtovana gradnja novega študentskega doma s skoraj 400 ležišči na Roški cesti v Ljubljani in prav toliko na Litostrojski cesti. Pozdravil in osebno podprl je tudi pobudo Univerze v Ljubljani za še bolj intenzivno sodelovanje v prihodnje.

V študentskem domu v Rožni dolini je bival tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je z navzočimi delil nekaj lepih spominov na tisti čas. "Študentski domovi so veliko več od zidov in kampusov. So prostor skupnosti mladih, nadobudnih, ustvarjalnih, ambicioznih in radovednih ljudi, ki tukaj najdejo somišljenike, se znajo pogovarjati, izmenjati izkušnje, se navdihovati in so lahko zaradi tega boljši študentje in kasneje boljši ljudje,"  je v slavnostnem govoru še dejal Pahor.

Tudi predsednik Študentskega sveta stanovalcev Patrik Čelik je poudaril, zakaj je zavod tako pomemben za študente, zakaj ni samo neko začasno bivališče, ampak bistveno več. Omenil je dva vidika: pomen ŠDL za širši prostor univerzitetnega mesta Ljubljana, kjer je izpostavil že 39. Majske igre, unikum v Evropi. Te so namenjene vsem študentom, ne le stanovalcem ŠDL, ki se lahko športnih, kulturnih in zabavnih dogodkov udeležijo brez vstopnin. S tem ohranjajo jedrno vodilo izpred 39 let, da so Majske igre proslava mladosti, kjer se ne postavlja cene. Dodal je še, da brez ŠDL Majskih iger ne bi bilo. 

Drugi vidik, ki ga je izpostavil, pa je pečat, ki ga bivanje v študentskem domu pusti na stanovalcih. Mladim maturantom to okolje ponuja ogromno novih idej, ljudi in doživetij, kar jim širi obzorja, saj v študentskih domovih bivajo študentje različnih strok in smeri. Kljub tej različnosti, študenti bivajo kot del skupnosti, naučijo se sodelovanja, komunikacije in sobivanja. Predstavlja tudi pomembno dopolnitev študijskega procesa, saj diplomantom nudi spoznavanje različnih interdisciplinarnih idej, kar je dobra popotnica za vstop na trg dela. V času, ko je druženja med vrstniki vedno manj, je študentski dom še toliko pomembnejši.

V okviru programa je bila predstavljena zgodovina razvoja ŠDL, prireditev pa je bila obogatena tudi z glasbenimi vložki in recitacijami. Pesmi iz različnih časovnih obdobij, ki so v zadnjih sedmih desetletjih odmevale tudi po študentskih sobah, je zapela pevka Natalija Krulec ob spremljavi Tomaža Ukmarja, prav tako je bila glasbena gostja Saša Lešnjek. Recitacijo pesmi Cirila Zlobca, Študentovo slovo od podstrešja, pa je recitiral igralec Jure Žavbi.