Zdus opozarja na nejasne opredelitve v predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi

Na Zdusu ugotavljajo, da se predlog novega zakona, ki ga je sprejela vlada, razlikuje od besedila, ki je bilo v enotedenski javni obravnavi. O pravilnikih, ki so priloga k zakonu, pa javne obravnave sploh še ni bilo, so navedli v izjavi za medije. Ker gre za temeljni sistemski zakon, pa menijo, da bi bila o njem potrebna široka javna razprava.

"Na predlog zakona imamo vsaj dve tehtni pripombi, od katerih ne moremo odstopiti," je ob robu izredne seje opozorila predsednica komisije Rosvita Svenšek. Za razliko od veljavnega novi predlog ureja tudi sistem financiranja dolgotrajne oskrbe. Ker gre za nov steber obveznega socialnega zavarovanja, je pričakovano, da bo poleg proračunskega financiranja temeljni vir obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo zlasti nov prispevek. Prispevna stopnja je določena v višini enega odstotka za delavce kot za delodajalce in upokojence.

"Na seji posvetovalne skupine Ministrstva za solidarno prihodnost je bilo rečeno, da bo prispevek za upokojence kril Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) iz svojih sredstev, zdaj pa beremo, da naj bi ta prispevek plačevali upokojenci sami iz svojih neto pokojnin," je opozorila. "To pomeni direkten vdor v slovenski pokojninski sistem," je poudarila.

Kot opozarjajo na Zdusu, namreč višina odmerjenih pokojnin temelji na sistemu neto plač, pri delodajalcih in delojemalcih pa se prispevki plačujejo iz bruto zneskov in povečanja prispevnih stopenj, ki praviloma ne pomenijo nižanja neto plač. Če bi bile pokojnine izplačane v bruto zneskih, bi bil tak predlog mogoč, tako pa pomeni bistveno sistemsko spremembo določil zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki natančno določa kriterije za izračun neto pokojnin, ki jih je ob polnih pogojih mogoče znižati le za odmerni odstotek od neto pokojninske osnove, pojasnjujejo. "Ta pristop odločno zavračamo in menimo, da je vreden celo ustavne presoje," so sporočili.

Druga pripomba se nanaša na prispevek iz lastnega žepa

Predlog zakona od leta 2032 dalje namreč predvideva dodaten vir financiranja, in sicer lastno udeležbo uporabnika. Predlagano je, da uporabnik nedenarne pravice plača 10 odstotkov vrednosti teh storitev ter v primeru oskrbovalca družinskega člana 10 odstotkov delnega plačila za izgubljen dohodek in nadomestne oskrbe. V primeru dodatnih pravic, npr. storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, pa uporabnik plača 20 odstotkov vrednosti storitev, in to ne oziraje se na gmotni položaj uporabnika storitev.

"Ta določila pomenijo odmik od temeljnih načel iz drugega člena predloga zakona, ki so solidarnost, enakost, pravičnost, enakomerna dostopnost. To bi seveda tudi pomenilo, da bi lahko storitve dolgotrajne oskrbe uveljavljali samo tisti, ki so bogatejši, s čimer se tudi ne moremo strinjati," je še izpostavila Svenšek.

Dodala je, da predlog zakona še vedno tudi ne ponuja natančne razmejitve storitev zdravstvene nege na del, ki je pravica iz zdravstvenega zavarovanja, in na del, ki sodi v dolgotrajno oskrbo, na kar nenehno opozarjajo. Izvajanje zakona bo pokazalo, kako bo ta določila treba dopolniti.

Vlada je v ponedeljek potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Z njim širijo nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih navedbah dejansko izvedljiv.