Združili so se v izrazito evroskeptično skupino

Demokratična stranka dela (DSD), Iniciativa za demokratični socializem (IDS) in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (TRS) so napovedale skupen nastop na evropskih volitvah pod imenom Združena levica. Ustanovitveni kongres bo 1. marca, že danes pa so pojasnili, da jim je skupno zavzemanje, da se neoliberalni Evropi ponudi alternativo, in sicer socialistično Evropo.

Luka Mesec iz IDS je poudaril, da si prizadevajo za pet programskih točk, in sicer konec varčevalnih ukrepov, razrešitev dolžniške krize, gospodarska obnova Evrope, demokratizacija Evropskih institucij ter zeleni preboj.

Po njegovem prepričanju je čas, da Evropa stopi na pot politične, ekonomske, socialne in okoljske preobrazbe. Ob tem pa naj bo njena osnova demokracija, pravičnost, solidarnost in enakost. To je mogoče le ob radikalnem preobratu razmerij moči, je prepričan Mesec. Po Mesečevih besedah so izrazito evroskeptična skupina, ki se zavzema ali za preobrazbo EU ali za izstop iz nje.

Podpredsednica DSD Violeta Tomič je poudarila, da so bili levičarji v poplavi sredinskih strank, ki so se predstavljale kot leve, vedno znova razočarani. Zato so se odločili, da začenjajo graditi levico, ki bo nastopila proti kapitalizmu in ponudila alternativo.

Kot je povedal predsednik TRS Matjaž Hanžek, so množični protesti po zadnjih volitvah pokazali, da ljudje niso zadovoljni s političnimi elitami, ki vodijo Slovenijo v propad. Te imajo po njegovem prepričanju eno samo vizijo razvoja, in sicer "do konca izropati javno dobro in ga poceni prodati tistim, ki so uničili gospodarstvo in denar skrili v davčnih oazah".

Do povezovanja so po besedah predsednika TRS privedli konflikti med ideološko različnimi, v bistvu pa enakimi strankami oblasti ter množični protesti. "V boju proti uničevalnemu liberalizmu je treba oblikovati nov razvojni model," je dejal Hanžek in dodal, da so se zato povezali v Združeno levico, ki bo delovala pod okriljem Stranke Evropske levice. Ob tem je Hanžek še napovedal, da bodo po evropskih volitvah predvidoma skupaj nastopili tudi na lokalnih in državnozborskih volitvah.

Vajgl bo sodeloval s stranko DeSUS

Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Mateja Kožuh Novak in predsednik DeSUS Karl Erjavec pa sta danes v Mariboru z evropskim poslancem Ivom Vajglom podpisala memorandum o programskem sodelovanju na letošnjih evropskih volitvah. Na listi Iva Vajgla bodo tako tudi njihovi kandidati, imen pa za zdaj še niso razkrili.

Vajgl je pojasnil, da so se vse tri strani našle pri programskem sodelovanju, pri katerem lahko vsi samo pridobijo. Na sodelovanje gleda predvsem s stališča političnih ciljev, ki jih želijo doseči, v središču tega pa je, da na evropski ravni opozorijo na vprašanje ter odgovornost za dobro počutje in stabilno življenje starejše generacije. "Nismo skupaj po naključju. Že lani poleti smo se začeli pogovarjati o tem, da bi lahko sodelovali pri pripravi konvencije OZN o starejših, ki bo večleten proces," je dejal Vajgl.

Med evidentiranimi kandidati Solidarnosti tudi Keber in Pirjevec

Vrnimo Evropi solidarnost. S tem delovnim geslom zunajparlamentarna stranka Solidarnost začenja svoj boj za "drugačno Evropo"; na volitvah v Evropski parlament bo nastopila predvidoma s svojo listo, je na novinarski konferenci dejal predsednik stranke Uroš Lubej. Stranka je sicer odprta za sodelovanje s sorodnimi gibanji in strankami. Iskali bodo povezave s tistimi evropskimi skupinami in strankami, ki nasprotujejo neoliberalizmu in se zavzemajo za socialno državo in trajnostni razvoj. To so lahko Socialisti in demokrati, evropski Zeleni in evropska levica, je povedal Lubej in dodal, da so v stranki sicer evidentirali več deset kandidatov.

Med njimi so vsi člani predsedstva stranke in tudi Dušan Keber ter Jože Pirjevec, pravi Lubej. Dodaja, da bo stranka prihodnji ponedeljek začela svoj boj za drugačno Evropo s pozivom vsem, ki so nezadovoljni z obstoječo Evropo, da jim dajo svoje podpise. Od ponedeljka dalje je namreč možno oddajati podpise podpore tistim strankam, ki bodo svoje liste vložile s pomočjo podpisov volivcev, je pojasnil Lubej.

Programska izhodišča so strnili v 11 točkah. Na prvo mesto so postavili univerzalno dostopnost do zdravstvenega varstva in izobrazbe, na drugo pa vlaganja v razvoj in nova delovna mesta, ki morajo, kot pravi Damjan Mandelc, temeljiti na visokih korporativnih, socialnih in okoljskih standardih.

"Banke je potrebno prestrukturirati tako, da s komercialnimi in investicijskimi aktivnostmi ne bodo ogrožale varčevalcev in davkoplačevalcev," je prepričan Mandelc. Kot dodaja, bodo med drugim zahtevali evropsko razpravo o univerzalnem temeljnem dodatku in minimalno plačo, ki mora biti po njihovem prepričanju nad pragom revščine.