Združenje Frank, ki združuje slovenske prejemnike posojil, vezanih na tečaj švicarskega franka, je ustanovilo društvo, ki se mu je v dveh dneh pridružilo že okoli 600 ljudi. Po besedah enega od ustanoviteljev Aleša Majcenoviča upajo, da bodo tako bolj slišani. "Nehajte nas ignorirati in označevati za špekulante," opozarjajo v društvu.
Vse, ki so zaradi posojila, vezanega na tečaj švicarskega franka, po odločitvi švicarske centralne banke za sprostitev tečaja franka utrpeli veliko škodo, pozivajo, da se pridružijo društvu in tako skupaj poskušajo vplivati na državo in banke. "Radi bi dosegli pravico. Prepričani smo, da smo bili prevarani in da je šlo za namerno zavajanje s strani bank," je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedala soustanoviteljica društva Alja Pestar.
Najprej upajo vsaj na pripravljenost na pogovore, v najslabšem primeru pa ne izključujejo niti skupinske tožbe. Izkoristiti želijo vsa pravna sredstva v Sloveniji, zatem pa se bodo obrnili na evropsko sodišče v Luksemburgu, ki je v podobnem primeru po besedah Majcenoviča že razsodilo v prid madžarskemu paru.
Niti slučajno nismo bili špekulanti, reševali smo le stanovanjski problem
Ogorčeni nad neodzivnostjo države in banke v društvu in združenju, ki ima okoli 3500 članov, poudarjajo, da so jemali kredite, ki so bili samo vezani na švicarski frank. Izplačane so medtem dobili v evrih, prav tako so jih v evrih odplačevali. "Niti slučajno nismo bili špekulanti. Smo si samo reševali stanovanjski problem. Banke so nas zavedle in izkoristile našo stisko. Nihče ni bil primerno opozorjen na morebitne nevarnosti," je povedal Majcenovič.
Predstavniki združenja so predstavili tudi svoje osebne izkušnje. Pestarjeva je na primer s partnerjem leta 2007 vzela 64.000 evrov kredita, odplačala sta okoli 20.000 evrov, trenutno pa glavnica znaša blizu 75.000 evrov. "Na kakšna valutna tveganja nisva bila opozorjena. Vsem je bilo jasno, da do nekih nihanj lahko pride, ne pa, da pride do tako velikih razlik, da kredit odplačuješ v nedogled," je pojasnila.
V združenju ocenjujejo, da je podobnih usod v Sloveniji okoli 10.000. Številni po besedah Pestarjeve niso več sposobni odplačevati kreditov, niso sposobni najetja novega kredita za odplačilo obstoječega, njihove nepremičnine so izgubile vrednost, nekaterim grozijo že deložacije, prihaja do napetosti v družinah. "To je naravna nesreča," je opozoril Majcenovič.
Ob tem je poudaril, da se člani združenja nikakor ne želijo znebiti svojih kreditnih obveznosti, želijo si le enakopravnejšega položaja spričo bank, ki so zdaj vse breme spremenjenega tečaja prevalile na posojilojemalce. "Naš cilj je tudi, da bi dosegli prepoved sklepanja kreditnih pogodb, vezanih na tujo valuto," je dodal.
KOMENTARJI (281)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.