Vlada sprejela nov zdravstveni zakon: 'Gre za uvedbo prisilnega dela'

V petek popoldan je bil na dopisni seji vlade sprejet in po nujnem postopku v parlament poslan Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, v njem pa stoji za marsikoga sporni 45. člen. Družinski zdravnik Igor Muževič je dejal, da gre za člen, ki ga ni bilo v javni razpravi.

Po omenjenem členu bi lahko denimo delavca, brez njegovega soglasja, začasno premestili, mu prepovedali ali omejili izrabo letnega dopusta, zasebniki pa bi se obvezno morali vključiti v delo javnih zavodov, vse to v primeru nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev oziroma povečanega obsega dela. Pogoj, ki ga izpolnjujemo v vsakem trenutku, so kritični zdravniki.

"Ta situacija je že več kot 10 let aktualna v Sloveniji. Nenadno pomanjkanje, vsak dan pride do njega. To so bolniške, to so porodniške, to so odpovedi," je dodal Muževič. Ukrepe pa bi brez razglasitve posebnih pogojev lahko odredil kar minister za zdravje sam.  

"Ta kriterij je hudo, hudo ohlapen. Minister je lahko enkrat, nekoč kdorkoli s takimi in onakimi muhami in tukaj sem hudo skeptičen, da bi kar neka slaba volja ministra lahko to povzročila," je dejal direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj.

Muževič pa je prepričan, da gre za prisilno delo. "Na ta način ne rabiš delati nobene reforme. Gre za uvedbo prisilnega dela."

Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Denis Kordež je razložil, da zakon nikakor ni namenjen prisili zdravstvenih delavcev ali temu, da delajo karkoli drugače, kot delajo trenutno. Na zdravstvenem ministrstvu zagotavljajo, da nikakor ne gre za reševanje sistemskih težav, pač pa da bi se člen uporabil zgolj takrat, ko bi kadra primanjkovalo zaradi posledic naravne nesreče. 

"Če se vrnemo nazaj na poplave, v takšnih situacijah obstajajo ljudje, ki prebivajo na določenem območju in ljudje s tistega območja ne morejo v službo. In to je dogodek, ki pomeni pomanjkanje kadra," je pojasnil Kordež. A Mužević ni bil prepričan. "Če je to res, potem odstranite ta člen in napišite, kaj so izredni dogodki. Ker mi nismo imeli nobenih pripomb nad množičnimi nesrečami in takrat moramo vsi pomagati," je dejal.

Ta člen je pustil grenak priokus na sicer nekaterih dobrih ukrepih, ki jih prinaša zakon, denimo lažjem zaposlovanju tujcev in mesečnem dodatku 1000 evrov bruto za specializante družinske medicine. Rebolj meni, da lahko te spremembe vzbudijo dodaten interes pri specializantih. 

Vlada pa z zakonom delodajalcem ponovno nalaga 30-dnevno kritje bolniškega nadomestila delavcem in višino tega omejuje pri dva in polkratniku povprečne plače.