Vlada pripravlja dodatek k že sprejetemu interventnemu zakonu. Pri tem pa gre za precejšen odmik od sicer ustaljene prakse. Doslej je veljalo, da se ministrstvo skupaj z zbornico, Združenjem zdravstvenih zavodov, Zavodom za zdravstveno zavarovanje in drugimi dogovori o cenah in obsegu storitev, vsako leto pa je bil izveden razpis programov. Zaradi stanja v zdravstvu pa naj bi vlada odslej kar sama odločala o vsebini tega programa storitev.
Za izjave na ministrstvu danes niso bili na voljo, naj bi pa ta sprememba tlakovala pot do tega, da bi bile plačane prav vse storitve, ki bodo opravljene v zdravstvu. S tem naj bi zdravstveni zavodi povečali število opravljenih storitev, skrajšali čakalne vrste in krpali finančne luknje. 5. septembra se bo prvič sestala skupina devetih strokovnjakov, med njimi bosta tudi kirurg Erik Brecelj in nekdanji minister Dorian Marušič. Šlo naj bi za strateški svet, ki bo imel pol leta časa, da pripravi strateški načrt za reformo zdravstva.
Kako globoko tonejo zdravstveni zavodi?

Izgubo so ugotovili kar v tridesetih zdravstvenih zavodih, gre za izgubo, ki so jo pridelali v prvi polovici leta, skupaj znaša skoraj 50 milijonov evrov. Med bolnišnicami, ki so pridelale največ izgube, je na prvem mestu ljubljanski klinični center, sledijo Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in UKC Maribor.
To so številke o izgubi, imajo pa vse bolnišnice skupaj še za dobrih 70 milijonov evrov neporavnanih zapadlih obveznosti. Med zdravstvenimi domovi pa ima največ izgube Zdravstveni dom Ljubljana, in sicer slab milijon evrov. V prvi polovici leta se je poslovanje zavodov v primerjavi z enakim obdobjem lani poslabšalo, ob tem pa še vedno ostajajo nakopičene težave iz preteklih let.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.