V zdravniških vrstah ob današnjem posvetu Sistemske napake slovenskega zdravstva in kako jih odpraviti ugotavljajo, da obstoječi zdravstveni sistem škoduje bolnikom in da so prišli v nasprotje z etičnimi in strokovnimi načeli poklica. Zato zahtevajo spremembe trenutne ureditve, med drugim tudi reformo upravljanja javnih zdravstvenih zavodov.
Kot so zapisali v skupni izjavi, politika v zadnjih desetih letih ni zmogla urediti javnega zdravstvenega sistema z učinkovitimi sistemskimi rešitvami za izboljšanje položaja bolnikov. Zdravstveni sistem je po njihovih navedbah zastarel, slabo organiziran in neučinkovit, denar bolnikov pa se uporablja za preplačila dobaviteljem in za pokrivanje izgub zdravstvenih ustanov.
Zato od politike zahtevajo spremembe, ki bodo "ukinile organiziran kriminal, uvedle ničelno stopnjo tolerance do korupcije in klientelizma ter privarčevani denar vrnile v zdravstvo".
Med zahtevami so izpostavili pravico bolnika, da prosto izbere zdravnika. "Bolniki trpijo in včasih tudi umirajo na čakalnih listah. Zato je treba izkoristiti vse slovenske zdravnike in bolnikom ponuditi javno zdravstveno oskrbo, ki si jo kot zavarovanci zaslužijo in jim po ustavi pripada," so zapisali. Ob tem pa za bolnika ne sme biti razlike, ki izhaja iz zaposlitvenega statusa zdravnika.
Zahtevajo tudi reformo upravljanja vseh javnih zdravstvenih zavodov, še posebej bolnišnic in odpravo njihovega monopola. Kadrovanje nesposobnih ljudi, korupcija, slabo upravljanje bolnišnic in zdravstvenih domov ter netransparentna poraba javnih sredstev se odvijajo pod zaščito vsake aktualne politične večine, posledice pa po oceni podpisnikov občutijo bolniki v obliki slabe obravnave. Zdravstvene storitve, ki jih ponujajo javni zdravstveni zavodi, morajo biti dovolj kakovostne, da z zasebnimi lahko konkurirajo na trgu zdravstvenih storitev v Sloveniji in EU, so pozvali.
Kritični so do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je, kot so ocenili, politično vodena ustanova, ki s svojo pasivnostjo vzdržuje obstoječe stanje in pripomore k daljšanju čakalnih vrst. "Zahtevamo, da se vzpostavi zavarovalniški sistem, v katerem si bo bolnik sam izbral zavarovalnico in v katerem se bodo zavarovalnice borile za svoje stranke," so navedli.
Zavarovalnica, pri kateri je bolnik zavarovan, naj bolniku krije stroške zdravljenja. Dolžnost države pa je, da v tako postavljenem sistemu zagotavlja učinkovit nadzor nad izvajanjem storitev, da preprečuje zlorabe in da zagotavlja dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev tudi najranljivejšim slojem prebivalstva, so prepričani.
Nagovarjajo tudi vse zdravnike, naj se uprejo zdravstveni ureditvi, ki da škoduje osnovnemu odnosu med bolnikom in zdravnikom. Kolege tudi nagovarjajo, naj se vprašajo, ali v obstoječem zdravstvenem sistemu svoj poklic lahko opravljajo v skladu s svojo vestjo in strokovnim znanjem.
Pod izjavo so se podpisali Matej Beltram, Erik Brecelj, Matic Jurij Kališnik, Gorazd Kalan, Matija Krkovič, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Marko Noč, Andrej Robida, Andrej Vranič in Krištof Zevnik.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.