Potrdili dva zdravstvena zakona: kaj pomenita za paciente?

Zakon o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih boleznih do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov je brez glasu proti dobil zeleno luč. Sprejeli so tudi dopolnilo, ki so ga vložili v SDS, koaliciji in poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. V skladu z njim ima enak dostop do omenjenih produktov oseba, ki je zbolela za rakom in je od konca aktivnega zdravljenja minilo sedem let, pri čemer ponovitve bolezni v tem obdobju ni smelo biti. Dopolnilo je tako v primerjavi s prejšnjim besedilom skrajšalo zahtevano obdobje za tri leta.

Med upravičenci po zakonu so tudi osebe, ki so zbolele za rakom pred svojim 21. letom starosti in je od konca aktivnega zdravljenja brez ponovitve bolezni minilo pet let. Prav tako so upravičenci tisti, ki so se okužili z virusom hepatitisa C in pred zdravljenjem niso imeli napredovane bolezni jeter oziroma določenih soobolevnosti in je od konca aktivnega zdravljenja in ozdravitve minilo tri mesece. Upravičenci pa so tudi tisti, ki so se okužili z virusom HIV in je od začetka aktivnega zdravljenja minilo eno leto.

Rak po pojasnilu vlade postaja vse bolj obvladljiva bolezen, preživetje bolnikov z rakom pa se v Evropi in Sloveniji povečuje. V naši državi po podatkih registra raka iz leta 2020 trenutno živi več kot 120.000 ljudi, ki so kadar koli zboleli za eno od rakavih bolezni. Petletno preživetje otrok in mladostnikov, zbolelih za rakom, se je v zadnjih 20 letih z 79 odstotkov povečalo za sedem odstotnih točk.

Tudi okužba z virusom HIV ne pomeni več smrtne obsodbe

Okužba z virusom HIV prav tako ne pomeni več smrtne obsodbe kot v 90. letih. Zdravljenje je danes namreč učinkovito, saj preprečuje slabitev imunskega sistema in zniža koncentracijo virusa na nezaznavno raven. Nova zdravila pa pozdravijo tudi okužbo s hepatitisom C, ki sicer lahko vodi v raka na jetrih, navaja vlada.

Kljub navedenim dejstvom se osebe po prebolelem raku ali hepatitisu C ali zdravljene zaradi okužbe s HIV po vrnitvi v aktivno življenje srečujejo s številnimi ovirami. Tako imajo denimo oviran dostop do finančnih in kreditnih storitev. Še posebej to velja, kadar so te storitve povezane z življenjskimi zavarovanji. Osebe, ki so prebolele raka, morda še kot otroci, po veljavni ureditvi po opozorilu vlade nimajo dostopa do teh storitev ali pa jim je dostop omogočen pod slabšimi pogoji.

Po pojasnilu Svobode zakon prinaša t. i. pravico do pozabe. Kot so dejali v četrtek v okviru predstavitve stališč poslanskih skupin, to pomeni, da zavarovalnice in banke po določenem obdobju ne bodo smele oseb iz omenjene skupine nič več obravnavati kot rizične. V SD pa so menili, da zakon ozdravljenim sporoča, da prestana bolezen ne pomeni črnega madeža na njihovem življenjepisu pri vlogi za posojilo.

V Levici so medtem zakon videli kot še en dokaz, da država ne more kar tako zaupati prostemu trgu in finančnim institucijam, da bodo državljanom omogočile dostop do primernega stanovanja. To lahko po njihovem prepričanju stori le država sama z gradnjo in razvojem javnih neprofitnih najemnih stanovanj.

Prav tako so naklonjenost zakonu izrazili v opoziciji. Po mnenju SDS ljudem omogoča, da se po preboleli bolezni ne bodo srečevali s težavami, ki bi lahko dodatno negativno vplivale na njihovo zdravje. V NSi pa so ga opisali kot družbeno pogodbo med državo, zavarovalnicami in bankami, po kateri ozdravljenemu rakavemu bolniku po preteku določenega obdobja brez bolezni ne bo več treba povedati, da je imel raka.

DZ sprejel tudi zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu

Za zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu so glasovali poslanci Svobode, SD in Levice, poslanci SDS in NSi pa so se vzdržali. Za koalicijo je zakon pomemben zaradi sistemske ureditve področja, v SDS dvomijo v dvig kakovosti zdravstva s tem zakonom, v NSi pa opozarjajo, da so v zakonu še možne izboljšave.

Svet za kakovost bo strokovni posvetovalni organ ministra za zdravje, agencija pa bo oseba javnega prava in bo pri svojem delu samostojna in neodvisna. Opravljala bo svetovalne, razvojne, strokovne, izobraževalne, regulatorne, upravne in nadzorne naloge.

Agencija bo med drugim vzpostavljala sistem kakovosti v zdravstvu na podlagi priznanih in uveljavljenih zdravstvenih standardov in določila pogoje upravljanja kakovosti za izvajalce zdravstvene dejavnosti. Spremljala in posodabljala bo seznam minimalnih standardov ter ustreznih zdravstvenih standardov za akreditacijo in certifikacijo izvajalcev, pripravljala bo tudi letno poročilo o kakovosti v zdravstvu, ki ga obravnava vlada, z njim pa se bo seznanil tudi DZ.

Morebitni škodljivi dogodek bodo morali izvajalci zdravstvene dejavnosti razkriti pacientu ali ožjim družinskim članom in se zanj tudi opravičiti. Pacientom, družinskim članom in drugim vpletenim v dogodek bodo morali izvajalci nuditi podporo. Javno objavljeni ukrepi, sprejeti na podlagi analize za nastanek preprečljivih škodljivih dogodkov ali opozorilnih nevarnih dogodkov, pa bodo anonimizirani.

Osebni podatki pacienta in zdravstvenih delavcev, vključenih v preprečljivi škodljivi dogodek ali opozorilni nevarni dogodek, se ne bodo smeli razkriti, razen kadar bosta to zahtevala državni tožilec ali sodišče zaradi preiskovanja kaznivih dejanj oziroma sodnih postopkov.

Kakšne naloge bo imela komisija za kakovost

Izvajalci z deset ali več zaposlenimi bodo morali oblikovati komisijo za kakovost, ki bo štela najmanj tri člane. Njene naloge bodo priprava predloga strategije zagotavljanja kakovosti, vodenje strateških projektov, koordinacija samoocenjevanja in načrtovanje stalnih izboljšav. Ob manjšem številu zaposlenih pa odgovorna oseba sama izvaja te naloge oziroma lahko imenuje komisijo.

Zdravstveni delavec ali druga oseba, ki izve za varnostni incident ali je vanj vpletena, bo morala nemudoma poročati o nastanku varnostnega incidenta pooblaščencu za varnost pacientov. Zaradi razkritja podatkov pa ne bo predmet disciplinskega ali drugih delovnopravnih postopkov oziroma povračilnih ukrepov pri svojem delodajalcu ali agenciji.

Ob nastanku varnostnega incidenta mora izvajalec zdravstvene dejavnosti nemudoma izvesti vse ukrepe za zmanjšanje ali omejitev škode za zdravje pacienta. Najpozneje v 48 urah mora imenovati komisijo za analizo dogodka, najpozneje v 72 urah obvestiti agencijo za kakovost, najpozneje v 45 dneh izvesti analizo vzrokov in načrt ukrepov ter s končnim poročilom seznaniti agencijo.

Najpozneje v 48 urah mora razkriti varnostni incident tudi pacientu ali njegovim svojcem, v sedmih dneh pa mu mora na primeren način, tudi z dokumentacijo, pojasniti razloge za nastanek incidenta in vse okoliščine, povezane z njim. Obvestiti ga mora tudi o ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje posledic.

Nadzor kakovosti opravlja agencija. Nadzor, ki bo lahko redni ali izredni, pa bo lahko zajemal izvajalca zdravstvene dejavnosti v celoti, samo posamezne notranje organizacijske enote ali zdravstveno obravnavo posameznega primera. Agencija vodi evidenco izvedenih nadzorov kakovosti in odrejenih ukrepov.

Zakon določa tudi globe za kršitve. Pravno osebo, ki opravlja zdravstveno dejavnost in ne upošteva tega zakona, naj bi se kaznovalo z globo 1000 do 5000 evrov, samostojnega podjetnika ali osebo, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost in ne upošteva zakona, pa naj bi se kaznovalo z globo 500 do 2500 evrov.

Zakon bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se bo začel tri mesece po uveljavitvi. Vlada mora sprejeti ustanovitveni akt agencije v treh mesecih od uveljavitve, minister pa imenovati svet za kakovost v šestih mesecih od uveljavitve zakona.