Zdravstveni in socialni sindikati napovedujejo zaostrovanje aktivnosti

Takšno odločitev so sprejeli po "16 krogih brezplodnih pogajanj", v katerih vlada ni predstavila celovitega predloga za odpravo plačnih nesorazmerij v plačnih skupinah E, F, J in B ter ni predstavila celovitega predloga za vzpostavitev stebra, so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so navedli, jim je v tem času vladna pogajalska skupina predstavila nekaj analiz in posnetkov trenutnega stanja na področjih zdravstva in socialnega varstva, ni pa ponudila nikakršnih predlogov za vzpostavitev stebra za omenjeni dejavnosti. Prav tako se ni strinjala z nobenim od predlogov, ki jih je podala sindikalna stran. Umaknila je celo nekatere svoje predloge.

Vlada je že trikrat popolnoma spremenila svoj predlog, je na novinarski konferenci dejala predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. Še vedno pa ni podala celovitega predloga, ki bo zajemal vse zaposlene v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, je dodala.

Sindikalna stran je sicer predlagala, da se najprej odpravijo anomalije oz. v letih 2021 in 2022 nastala plačna nesorazmerja, nato pa se pristopi k celoviti prenovi plačnega sistema. A po besedah Ilešič Čujovičeve ne gre zgolj za plačna pogajanja, višje plače v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ampak tudi za sprejem standardov in normativov v dejavnosti.

Z ukrepi, ki jih je sindikalna stran predstavila že v začetku marca, bi po njenih besedah njihovim članicam in članom omogočili boljši delovnopravni položaj. S sprejetjem standardov in normativov bi "končno vedeli, koliko ljudi mora biti na določenem delovišču in za kakšno kakovost storitve gre". Prek vseh teh rešitev pa gre tudi ta ohranitev javnega zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema, je izpostavila.

"Imamo občutek, da vladna stran zavlačuje tako s sprejemom kadrovskih standardov in normativov kot z novim plačnim stebrom," je dejala predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar. A v omenjenih sindikatih so prepričani, da prostora za zavlačevanje ni, saj bodo iz obeh dejavnosti odšli še novi zaposleni.

"Za nas je ključno, da se začnejo dogajati pozitivne spremembe v smeri ohranitve javnega zdravstvenega sistema, kajti ta trenutek se nam v resnici javni zdravstveni in socialnovarstveni sistem ruši pred očmi," je ocenil predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam Vladimir Lazić.

Dodal je, da ne gre zgolj za izrabljeno frazo; ustanavljajo se različni d. o. o., s. p., združenja, zadruge, "ki pobirajo kadre iz javnega zdravstvenega sistema in nato delujejo v različnih javnozdravstvenih ali pa socialnovarstvenih ustanovah kot neke vrste pogodbeni partnerji". Za to niso krivi posamezniki, ki so izkoristili možnost in šli tja, kjer jim je bolje, ampak država in vsi mi kot družba, ki je sprejela, da smo postavili ceno na zdravje, je še menil.

Kot je poudaril, si ne želi živeti v sistemu, kjer bo tisti, ki ima finančna sredstva, dobil boljšo in bolj kakovostno ali pa hitrejšo zdravstveno oskrbo kot tisti, ki teh finančnih sredstev nima.

 "Vlada RS je aktivno pristopila k problematiki odprave plačnih anomalij v javnem sektorju"

Vlada je v odgovor na to, dejala, da "finančne posledice povišanja izhodiščnih plač na podlagi sklenjenih dogovorov v obdobju od oktobra 2021 do aprila 2023 znašajo skupno več kot 250 mio eur letno; od tega za zdravnike in zobozdravnike  več kot 80 mio eur, za farmacevtske delavce 7.5 mio eur, 87.5 mio eur za medicinske sestre in babice, 35.5 mio eur za zdravstvene delavce in sodelavce, ter za zaposlene na področju socialnega varstva 39 mio eur."

 Ker pa so, kot pravijo, bila v procesu navedenega dviga plač ustvarjena še nova nesorazmerja, vlada z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja ta usklajuje v okviru predvidene reforme plačnega sistema na krovnih pogajanjih ter v okviru t.i. stebrnih pogajanj. "Pogajanja v okviru dejavnosti ne potekajo enako hitro, saj so se nekatera (npr. zdravstvo in socialno varstvo) začela že v začetku letošnjega leta," so dejali v odzivu za javnost.

Poudarili so, da so nekatera delovna mesta z uvrstitvami v plačne razrede opredeljena v več kolektivnih pogodbah, zato je njihovo uvrščanje potrebno predhodno uskladiti med različnimi dejavnostmi.

Ocenjujejo sicer, da lahko uspešno sklenejo pogajanja glede kolektivnih pogodb ter sistemskega zakona o plačah v začetku jeseni, kot naj bi bilo sporočeno tudi sindikatom in javnosti.