Zdravstveni dom Kočevje je sodoben urgentni center, ki pokriva več kot 600 kvadratnih kilometrov veliko območje in nujno medicinsko pomoč za 17 tisoč ljudi. "Imamo verjetno najmodernejši urgentni center. Deluje v polnih timih, vendar redno zaposlenih urgentnih zdravnikov nimamo, tako da to krijemo s koncesionarji, družinskimi zdravniki in zunanjimi pogodbeniki," pojasnjuje direktor ZD Kočevje Gregor Košir.
V Kočevju kronično primanjkuje še družinskih zdravnikov in pediatrov. "Brez težav bi lahko zaposlili dva do tri pediatre, tri ali še več družinskih zdravnikov in tri urgentne zdravnike, prijav na te razpise pa praktično ni," razmere opisuje Košir.
Dolga pot do samostojnega dela
Zato na delo vabijo zdravnike iz tujine. Aleksandar Svilengaćin, specialist urgentne medicine, se je v Kočevje preselil iz Srbije. "Marca sem prišel v Slovenijo, da bi začel delati v urgentnem centru Kočevje." To pa ne gre čez noč. "Po tem, ko se opravi izpit iz slovenščine, se začne postopek priznanja poklicne kvalifikacije," pove Svilengaćin. Nato pa sledi še več mesecev kroženja na urgenci v Ljubljani, delo pod mentorstvom, preden bo lahko specialist s 16 leti delovnih izkušenj začel samostojno delati.
V ljubljanskem zdravstvenem domu se dogovarjajo še z vsaj desetimi tujimi zdravniki
Kdaj, pričakuje, bo lahko začeli delati tukaj? "Upam, da bo konec leta poteklo to prilagoditveno obdobje in bom januarja začel delati v Zdravstvenem domu Kočevje," pravi Svilengaćin.
V državah bivše Jugoslavije kader iščejo tudi v ljubljanskem zdravstvenem domu, ki je od začetka lanskega leta izgubil 11 zdravnikov družinske medicine. Dogovarjajo se z vsaj desetimi tujimi zdravniki. A ob tem v Ljubljani opozarjajo, da je lahko uvoz zdravnikov le začasna rešitev, v Kočevju pa ob tem še, da javni zdravstveni domovi pri iskanju domačih kadrov preprosto niso več konkurenčni.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.