Anhovski Salonit je bil v preteklosti največji uporabnik azbesta, od prepovedi uporabe te nevarne snovi pa proizvaja le cement. A poleg tega v cementni peči poleg osnovnega goriva sežiga tudi nenevarne in nevarne odpadke. Delež odpadkov je bil najprej majhen, v zadnjih letih pa je narasel na okrog 60 odstotkov. Količina sosežiganja odpadkov je trenutno 109.000 tona na leto, če bi Agencija RS za okolje (Arso) dala zeleno luč, pa bi se količina lahko zvišala na 135.000 ton na leto.
A ker gre za industrijsko območje, trpi tudi okolica in predvsem njeni prebivalci. Na to opozarjajo tudi zdravniki in zobozdravniki Goriške ter Zdravniška zbornica Slovenije, ki odgovorne pozivajo k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike in še posebej potencialnih vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi v srednji Soški dolini.
"Po podatkih Kliničnega inštituta MDPŠ je bilo v obdobju od leta 1998 do 2016 na tem območju potrjenih 128 mezoteliomov, 65 pljučnih rakov, 500 primerov azbestoze in 1773 primerov plevralnih plakov, 324 drugih zaposlenih pa je imelo priznano poklicno bolezen zaradi azbesta že pred letom 1998 na IK," pojasnjujejo zdravniki in zobozdravniki ter zdravniška zbornica.
Omenjeni tudi opozarjajo, da trenutna zakonska ureditev dovoljuje pri sosežiganju odpadkov nekajkrat večje emitacije nekaterih nevarnih snovi v zrak v primerjavi s sežigalnicami. "Tako so na primer z okoljevarstvenim dovoljenjem Salonitu Anhovo dovoljeni dvakrat do petkrat večji izpusti nekaterih nevarnih snovi. Poleg tega so velikokrat tudi količine dimnih plinov iz industrijskih obratov večje od tistih v sežigalnicah, kar pomeni večjo skupno količino izpustov. Ob tem je potrebno opozoriti še na to, da meritev nevarnih snovi v izpustih ne izvajajo neposredno državne institucije, ampak so prepuščene pooblaščenim izvajalcem, ki jih izbere in plača vsak posamezni onesnaževalec.«
Zaskrbljeni zato odločevalce, ki sodelujejo v postopkih, pozivajo, naj pri odločanju o dovoljeni stopnji onesnaževanja upoštevajo načelo previdnosti, pri določanju dopustnih mejnih vrednosti za vsakršno obremenitev okolja pa je potrebno izhajati iz zdravja ljudi. "Varne mejne vrednosti je potrebno določiti za vse prebivalce enako, ne glede na to, iz katere dejavnosti ali tehnologije izhajajo. Zdravje mora namreč biti zagotovljeno vsem prebivalcem v enaki meri, ne glede na kraj njihovega bivanja ali druge osebne okoliščine. Posebej pozivamo k spremembi različno določenih mejnih vrednosti za sežig in sosežig odpadkov, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi, saj je nedopustno, da so, kljub potencialnim hudim posledicam, določene po meri onesnaževalca," opozarjajo.
O tem, ali bo Salonit Anhovo v prihodnosti sežigal več odpadkov kot zdaj, pa smo decembra obsežno govorili v 24UR Inšpektor. Več si lahko ogledate TUKAJ.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.