Ta se bo glede na izsledke odločil o nadaljnjih ukrepih. Komisijo so imenovali na popoldanski seji izvršilnega odbora, potem ko je minister za zdravje Dušan Keber v sredo poročilo celjske bolnišnice ocenil kot nepopolno, saj ne odgovarja na vprašanje, ali je zaradi neopravljenih histoloških preiskav prišlo do škode pri zdravju posameznih bolnikov. Keber je zato Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS) pozval, naj učinkovito preveri dejansko stanje pri vsakem posameznem bolniku.
Pojasnila je, da je pismo strokovnega direktorja celjske bolnišnice Radka Komadine, da želi informacijo, kakšni so normativi za delovno obremenjenost zdravnikov patologov, prejela marca 2002, maja pa ga je obravnaval odbor za strokovno-medicinska vprašanja. Tako so razpravljali o delovnih obremenitvah zdravnikov patologov, odbor za strokovno-medicinska vprašanja pa je sklenil, da za dodatne informacije o priporočilih za sprejemljive obremenitve posameznega zdravnika patologa, ki omogočajo varno in kakovostno delo, zaprosi Združenje patologov Slovenije.
Strinjal se je tudi s predlogom Komadine, da bodo zaostanke reševali s pomočjo honorarnih sodelavcev. Združenje patologov je nato 6. junija posredovalo svoj odgovor, iz katerega je bilo jasno razvidno, da so bili, glede na priporočene delovne obremenitve, zdravniki patologi v celjski bolnišnici več kot dvakrat bolj obremenjeni. Glede na to priporočilo je zdravniška zbornica sklenila razpisati dodatno specializacijo iz patologije za celjsko bolnišnico ob prvem naslednjem razpisu zdravniških specializacij. Z vso dejansko razsežnostjo časovnih zaostankov pa je bila zbornica seznanjena iz javnih medijev, 9. oktobra, so še zapisali.
"Zdravniška zbornica Slovenije se zaveda pomena zaupanja pacientov v delo zdravnikov, zato se je nemudoma vključila v ugotavljanje posledic zaostankov pri izdelavi histoloških izvidov v Splošni bolnišnici Celje," so na zbornici med drugim zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da si zbornica skuša v mnogih pogovorih s strokovnim vodstvom bolnišnice in zdravniki ustvariti jasno sliko dogajanja. Glede na veliko število zaostalih histoloških izvidov pa delo ne more biti končano v nekaj dneh. Do danes je sicer zbornica prejela seznam zaostalih histoloških izvidov ter izjave predstojnikov oddelkov celjske bolnišnice o možnih posledicah na zdravje pacientov, katerih izvidi so bili v zaostanku.
Na patološkem oddelku celjske bolnišnice se je od leta 1994 do konca lanskega leta nabralo 2500 nepregledanih vzorcev tkiv. Stroške biopsije pa je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije že poravnal. Zaostanke je januarja letos odkrila komisija bolnišničnih specialistov.
Minister Keber je sicer po prejemu poročila iz celjske bolnišnice opozoril, da se v takšnem primeru zastavlja vprašanje individualne odgovornosti, ki je ni mogoče opravičevati s pomanjkanjem denarja, opreme in čakalnimi dobami. Individualna odgovornost temelji na poklicni etiki, ki od vsakega zdravstvenega delavca terja, da stori vse, kar je v njegovi moči, da prepreči poslabšanje zdravja svojega bolnika. Zato je Keber med drugim imenoval komisijo za upravni nadzor, ki bo primer preučila s stališča odgovornosti vodstva celjske bolnišnice. Od razširjenega strokovnega kolegija za patologijo pa je zahteval, naj razišče, ali so zaostanki pri odčitavanju histoloških izvidov tudi po drugih bolnišnicah v Sloveniji.
