Slovenija

Zdravniki za razrešitev direktorja

Celje, 16. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Razmere v celjski bolnišnici so še naprej napete. Zdravniki se ne strinjajo z novim sedemurnim delovnim časom in ukinitvijo nekaterih dežurstev, zato zdaj zahtevajo tudi razrešitev direktorja, v nasprotnem primeru bo odstopilo vseh 28 predstojnikov oddelkov.

Zdravniki so prepričani, da direktor onemogoča varno organizacijo dela v bolnišnici. Sestanka se je poleg številnih zdravnikov tokrat udeležil tudi direktor bolnišnice Samo Fakin, ki je danes le priznal, da so bili nekateri ukrepi vendarle le preuranjeni. Fakin je povedal, da so bili ob sprejemanju sanacijskega programa pod pritiskom stavke, zato so ukrepe sprejemali na hitro. Odredbo o novem delovnem času je direktor tako že umaknil, vendar pa bo ta veljala le do četrtka, ko bo o tem razpravljal svet zavoda. Zdravniki, ki se jim zdijo vse te odločitve okoli delovnega časa nersne, pravijo, da nejasnosti okoli delovnega časa povzročajo zmedo in težjo organiziranost. Takrat bo direktor sporočil tudi odločitev o morebitnem odstopu.

Vseh zdravnikov v bolnišnici je 180
Vseh zdravnikov v bolnišnici je 180 FOTO: POP TV

Predsednik bolnišničnega odbora Fides Jože Robida pravi, da je bolnišnica živ organizem in da morajo zdravniki delati tako, da zagotavljajo varnost pacientov.

Direktor bolnišnice Fakin pravi, da je zahteva po njegovem odstopu zrežirana. Po njegovem mnenju je v ozadju nekaj posameznikov, ki želijo preprečit spremembe v bolnišnici. Vendar njegov odstop ne zahteva le nekaj posameznikov, temveč poleg predstojnikov oddelkov tudi 130 zdravnikov. Njihovo zahtevo po Fakinovem odstopu je podprl tudi strokovni vodja celjske bolnišnice Radko Komadina.

Jože Robida
Jože Robida FOTO: POP TV

Če bi bil uveden sedemurni delavnik, bi to za zdravnike pomenilo, da bi dobili 20.000-30.000 tolarjev manj dohodkov. Robida pravi, da ne gre za denar. Po njegovem mnenju gre za opozarjanje na izrazito strokovno nevarne odločitve. Kakorkoli že, zadnjo besedo bo imel svet zavoda.

Vodstvo bolnišnice je prepričano, da skrajševanje dopoldanskega delovnega časa za eno uro in prerazporejanje dodatne ure v popoldanski delovni čas in v čas dežurstva ne bo zmanjšalo števila pregledanih oziroma obravnavanih pacientov. Z optimalizacijo dežurne službe oziroma z zmanjševanjem števila dežurnih mest se je celjska bolnišnica med zadnjimi v Sloveniji začela približevati organiziranosti dežurne službe v drugih regijskih bolnišnicah po državi.