'Še teden ali dva takšne stavke, pa ne bomo mogli več zagotavljati strokovne varnosti'

Po včerajšnjih pogajanjih z zdravniškim sindikatom so se danes sestali predsednik vlade Miro Cerar, minister za javno upravo Boris Koprivnikar in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Zdravniška stavka ne koristi nikomur in je boleča za vse udeležence, najbolj za bolnike, je dejal Cerar. Po njegovih besedah se ministrica pogaja v duhu zbliževanja stališč. Zato v duhu skupne skrbi za dobro on poziva k temu, da sogovorniki čim prej najdejo rešitev. To bo ves čas zahteval od ministrice in vlade, v teh dneh pa bodo po njegovih besedah vse predloge tudi natančno preučili. Obžaloval je še, da so se nekateri predlogi zdravniškega sindikata pojavili zadnji hip. "Vsem bi želeli še višje plače in nagrade, a moramo upoštevati javnofinančne zmožnosti. Država mora skrbeti, da ne pride znova v javnofinančno krizo," je še povedal.

Zdravniški sindikat je pozval, naj prisluhne vladinim predlogom. "Za plače v javnem sektorju ne moremo nameniti več, kot imamo. Izstop iz sistema ne prinaša več sredstev, pomeni več kaosa," je komentiral zahtevo Fidesa po izstopu iz sistema javnih uslužbencev.

Poudaril je, da si višjih plač želijo tudi nekateri drugi javni uslužbenci, izpostavil je gasilce, ki bi si prav tako zaslužili višje plače. "Moramo upoštevati javno-finančne zmožnosti, poskrbeti moramo, da ne bomo znova zašli v finančno krizo, ker bomo potem vsi imeli manj. Vlada dela vse, da gre naproti. Želimo si več blaginje za vse," je dodal Cerar.

Spomnil je na to, da je vlada za skrajševanje čakalnih vrst namenila več milijonov evrov. "In zdaj s to stavko se ta namen izniči in se čakalne vrste spet podaljšujejo," je poudaril. 

Minister Koprivnikar je sporočil, da vlada zadnjega predloga sindikatov javnega sektorja ni sprejela. Dodal je, da morajo poslanci po neuspelem dogovoru zagotoviti stabilnost proračuna z drugimi zakonskimi ukrepi, in poudaril, da izstop iz sistema javnih plač še ne pomeni več denarja.

Kolar Celarčeva pa je ocenila, da je z vladno pogajalsko skupino naredila vse, da so pripravili približevalne predloge. Po njenih besedah so se z zdravniškim sindikatom skoraj v celoti uskladili v petih od osmih zahtev, v ostalih treh pa so se temu "zelo približali".

"Nasproti smo prišli s sprejetjem standardov in normativov, predlagali smo fleksibilno nagrajevanje, kjer smo se tudi uskladili," je dejala. Po njenih navedbah so se uskladili tudi glede anomalij izhodiščnega razreda za družinske zdravnike z ostalimi specialisti in določenih pravilnikov.

Zato je ministrico v ponedeljek zvečer presenetil predlog sindikata, da vlada sprejme njihovo zahtevo po izločitvi zdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Vlada je Fidesu sporočila, da o takšni zahtevi ne more odločiti v dveh urah, in bo o tem odločala v četrtek.

Ena od strokovnih zahtev sindikata je bila tudi to, da lahko zdravniki odklonijo bolnike, če se ne čutijo sposobni opraviti toliko pregledov, kot imajo opredeljenih bolnikov. V tem delu še niso usklajeni, bila so pa trda pogajanja, je dejala Kolar Celarčeva. Dodala je še, da "gredo rešitve in pogajanja v smer, da najdemo neko razumno kompromisno rešitev za dolgo prehodno obdobje, ko bomo imeli dovolj družinskih zdravnikov in bodo vsi vsaj približno enakomerno obremenjeni z bolniki".

Vrh zdravništva zadovoljen s pogajanji

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je zadovoljen s potekom pogajanj med vladno stranjo in Fidesom, približevanjem stališč in vse večjim razumevanjem vladne strani. Kot pravi, že dolgo časa ni spremljal tako konstruktivnih pogovorov o zdravstvu.

Zaveda se, da je odločitev o izstopu zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju za vlado težka, saj v tem primeru grozi domino efekt ostalih uslužbencev v javnem sektorju. A poudarja, da se zdravstva ne da reformirati brez tega.

Možina je zadovoljen tudi s tem, da sta vlada in Fides zavzela enotno stališče po uveljavitvi standardov in normativov. Tudi to je tudi eden od bistvenih pogojev za nadaljevanje reforme zdravstva, je dejal. Kljub napredkom v pogajanjih pa ostaja kritičen do dela ministrice za zdravje. "Težko je spregledati, da v dveh letih niso napravili nič in da se šele pod grožnjo stavke začnemo redno pogovarjati," je dejal. Tako je razočaran, da se niso mogli resno in argumentirano pogovarjati v normalnih razmerah, ampak šele v času stavke in na škodo državljanov.

Podpredsednik zbornice Valentin Sojar je povedal, da se do danes ni nihče zares vprašal, kaj v Sloveniji hočemo imeti v smislu zagotavljanja zdravstvenega varstva za prebivalstvo. "Ves čas govorimo o načrtih, ki temeljijo na lanskoletnih. Če to traja 20 let, smo tam, kjer smo bili pred 20 leti," je opozoril. Če bi danes sprejeli spremembe, potem jih bo mogoče izvršiti v naslednjih letih, ko bo dovolj zdravnikov v sistemu. "Kaj si vi želite? Iti k zdravniku, ki ima 2500 opredeljenih bolnikov, ali takemu, ki ima 1100 ali 1200 opredeljenih bolnikov, tako kot v Avstriji in Belgiji? To je vprašanje, na katerega si moramo v Sloveniji odgovoriti," je dodal.

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina pa je dodal, da so zdravniki v času stavke zmeraj izpostavljeni velikim in hudim etičnim dilemam. "Bolnikom nikakor nočemo škoditi, po drugi strani pa smo Fidesovo odločitev o stavki razumeli kot nujno, ultimativno zahtevo po tem, da se v slovenskem zdravstvu končno začne modernizacija oz. reorganizacija," je dejal.

Razmere v mnogih bolnišnicah so bile po njegovih navedbah v preteklem tednu na robu varnosti in "ta črta se z lahkoto hitro prestopi". Zato poziva obe pogajalski skupini, predvsem pa vladno, ki je po njegovih ocenah v zadnjih dneh nakazala očitno razumevanje za zdravništvo, da zahteve in predloge čim prej uskladijo in rešijo. "Še teden ali dva takšne stavke, pa več ne bomo mogli zagotavljati strokovne varnosti. Vsakršen zaplet bi predstavljal katastrofo. Zato apeliramo na razum in čimprejšnje konstruktivne rešitve," je dejal.

Zahteva po izstopu iz enotnega plačnega sistema

Zdravniki enotnemu plačnemu sistemu javnega sektorja nasprotujejo že od uvedbe enotnega plačnega sistema v javnem sektorju leta 2002, saj se v njem ne vidijo.

Dosedanje vlade so takšnim zahtevam zdravnikov ves čas nasprotovale, ker so se bale domino efekta, da bodo potem iz enotnega sistema plač v javnem sektorju izstopili tudi policisti in še kdo. To pa bi pomenilo popolno spremembo pojmovanja, delovanja in financiranja javne uprave. Ves čas se ob tem sproža vprašanje zakaj kirurg, ki rešuje življenja, ne bi mogel zaslužiti toliko kot poslanci, predsednik vlade ali predsednik države.

"Zahteva ni nova, je stara. Tudi med pogajanji smo jo večkrat ponovili. Pri tem vztrajamo zato, ker imajo samo v Romuniji zdravnike v enotnem plačnem sistemu. Mi zdravstvenega sistema, da bi lahko nagradili boljše, da bi spremenili napredovanja, sploh ne moremo doseči. V enotnem plačnem sistemu se morajo vsi sindikati strinjati s kakršno koli spremembo," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal Konrad Kuštrin.

"Zagovarjam nagrajevanje po uspešnosti, za dobre in uspešne zdravnike, ki dajejo bolnikom več časa in skrajšujejo čakalne vrste," pa je povedala ministrica za zdravje Kolar Celarčeva. Vlada bo o zahtevi po izločitvi iz enotnega plačnega sistema zavzela stališče, je dejala. "Jaz pa podpiram pošteno plačilo za uspešno delo, ne glede na to, po katerem sistemu in kako je urejeno," je dodala.

'Stavka je pokazala, da če zdravniki delajo kot vsi uslužbenci – 40 ur – naš zdravstveni sistem razpade'

"Stavka je po treh dneh pokazala, da je naš zdravstveni sistem zelo šibak. Po treh dneh, ko zdravniki delajo redno, po 40 ur, tako kot večina javnih uslužbencev, bi nekatere oddelke v majhnih bolnišnicah morali že zapreti. Zato smo tudi dovolili kolegom, da delajo več, ker bi sicer bilo ogroženo življenje pacientov. To je tisto, kar se mora vprašati država. Zdravstveni sistem pri nas je slab, šibak. Spremeni ga lahko samo politika, če ima za to voljo," je dejal Kuštrin. Fides je vladi dal teden dni časa za odgovor.

"Stavka ni potrebna, zato, da ugotovimo, da imamo v Sloveniji velik primanjkljaj zdravnikov glede na povprečje držav EU. Mi smo se na teh stavkovnih pogajanjih zavezali, da bomo vse zdravnike, ki bodo do leta 2024 prišli iz sistema specializacij – in teh je 1831, zaposlili v zdravstvenem sistemu, ker se zavedamo, da so zdravniki preobremenjeni," je dejala ministrica. Dodala je, da je variabilni del nagrajevanja za zdravstveni sistem predviden prihodnje leto, po sprejetju novega zakona.

V bolnišnicah stavkajoče zdravnike prosijo za podaljševanje delovnega časa

Sicer pa se drugi teden stavke zdravnikov v bolnišnicah nadaljujejo odpovedi nekaterih nenujnih operacij, vsi nujni primeri so obravnavani. Da zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, morajo nekateri zdravniki, četudi so se pridružili stavki, delati več kot 40 ur tedensko. Med drugim poleg ptujske tudi v slovenjgraški in novomeški bolnišnici.

UKC Maribor in UKC Ljubljana

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor za zdaj večjih težav zaradi stavke še ni občutiti, zagotavlja vodja sindikata Fides v tej bolnišnici Boris Rižnar. Bi se pa to lahko že ob nezaostreni obliki stavke spremenilo naslednji teden, če bi si zdravniki nabrali viške ur. Za zdaj po njegovih informacijah ni bilo veliko odpovedanih operacij, saj je trenutno na razpolago tudi dovolj anesteziologov.

Iz službe za odnose z javnostjo so sporočili, da doslej noben poseg ali operacija ni odpadla zaradi stavke, ampak zaradi pomanjkanja zdravnikov glede na sistemizirana delovna mesta. Največ operacij sicer opravijo na kirurgiji, kjer je bil obseg dela enak kot pred stavko.

Operacijski program je bil v Mariboru že pred stavko zmanjšan zaradi pomanjkanja anesteziologov in prostorskih kapacitet v perioperativni intenzivni terapiji. Odpadlo je nekaj dodatnih programov na posameznih oddelkih, ki jih bodo vzpostavili ob koncu stavke. Delo bi lahko nemoteno potekalo nekje do 18. oziroma 20. novembra, kar pa je odvisno od posameznega oddelka, so še dodali v UKC Maribor.

V UKC Ljubljana so navedli, da v času stavke zagotavljajo izvajanje vseh zdravstvenih dejavnosti v skladu zakonom o stavki. Odpadejo le nenujni operativni posegi pri bolnikih, starih med 18 in 65 let. Koliko posegov je odpadlo, niso navedli.

Ptujska bolnišnica

Bolj kritične so bile že prejšnji teden razmere v ptujski bolnišnici, kjer so se stavki pridružili praktično vsi zdravniki. Ker bi to lahko pomenilo razpad sistema, na kar je opozarjal direktor Andrej Levanič, so se s sindikatom dogovorili, da bodo nekateri zdravniki podaljšali svoj delovnik na 48 ur tedensko.

Po besedah vodje sindikata v ptujski bolnišnici Boruta Kostanjevca so že prejšnji teden morali odpovedati vsaj 20 rednih operacij na kirurškem oddelku, tudi ta teden nekatere operacije odpovedujejo. Ob tem v bolnišnici opažajo, da so bolniki obveščeni o stavki in zato beležijo nekaj nižji obisk kot ob normalnih dneh.

Da zaostritev stavke za ptujsko bolnišnico sploh ni možnost, saj so razmere že zdaj takšne, je povedal direktor Levanič. Ob tem pa je zagotovil, da bolnišnica trenutno deluje dokaj normalno, varno in opravlja vse z zakonom opredeljene nujne dejavnosti. Prejšnji teden je odpadlo 20 operacijskih posegov in okoli deset odstotkov nenujnih ambulantnih storitev. Ta teden poslabšanja stanja ne pričakujejo, seveda če ne pride do popolne zaostritve stavke, je še dodal Levanič.

Celjska bolnišnica

V Splošni bolnišnici Celje je delo organizirano po načrtu, kot je bil pripravljen za primer zdravniške stavke. Vse nujne obravnave pa so zagotovljene v polnem obsegu, je povedal strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar. Dejal je tudi, da so zmanjšali nenujni operativni program.

Tako so od začetka stavke odpovedali 25 operacij, odpovedanih je bilo tudi nekaj specialističnih ambulantnih obravnav in ti bolniki so bili pravočasno obveščeni. Zapletov po besedah Vindišarja zaradi stavke niso zabeležili.

Pojasnil je tudi, da ima v primeru zaostritve stavke celjska bolnišnica pripravljen načrt, po katerem bo zagotavljala zakonske obveznosti, ostalo delo pa bodo preložili na čas po stavki. V celjskem urgentnem centru delo poteka kot pred pričetkom stavke.

SB Slovenj Gradec

Tudi drugi teden stavke v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec povprečno odpade med 30 in 70 odstotkov operacij. Da bi zagotovili neprekinjeno zdravstveno varstvo, morajo prek 40-urne tedenske omejitve delati vsi zdravniki na oddelku za pediatrijo, čeprav so se pridružili stavki, od danes dalje pa tudi zdravniki travmatologi, ker drugače kljub stavki ne morejo zagotavljati optimalne oskrbe poškodovancev 24 ur dnevno, je STA pojasnila v. d. direktorice bolnišnice Jasna Uranjek. V koroški bolnišnici zaenkrat težav z bolniki nimajo, v. d. direktorice pa do konca tedna pričakuje rešitev na državni ravni. "Smo optimisti," dodaja Uranjekova.

V Zdravstvenem domu (ZD) Ravne na Koroškem imajo zaradi stalnega pomanjkanja zdravnikov že brez stavke težave, je dejal direktor ZD Stanislav Pušnik. Tako se po njegovih besedah stavka pravzaprav "navzven ne pozna", razmere rešujejo s specializantkami in sicer upokojenimi zdravnicami, ki so jih reaktivirali.

V ZD dela 14 zdravnikov, od tega tri že upokojene zdravnice, in šest specializantk. Dodatno pa bi potrebovali še pet zdravnikov, kar pomeni, da "vse te zdravnice delajo bistveno več", je dejal Pušnik, ki pristojne na ministrstvu za zdravje in zdravniški zbornici že vrsto let opozarja na kadrovske probleme manjših zavodov.

SB Novo mesto

Iz Splošne bolnišnice Novo mesto so sporočili, da ob omejitvi dela na 40 ur tedensko na posameznega zdravnika že odpada redni program določenih dejavnostih. Ker na nekaterih oddelkih zdravniki ne zmorejo v celoti zagotoviti storitev, ki so zakonsko določene, pa so njihovi predstojniki primorani razpisovati določene zdravnike za delo preko 40-urnega tedenskega delovnika.

V programu načrtovanih posegov je do danes odpadlo 43 operacij na kirurškem oddelku in 15 operacij na ginekološkem oddelku. Zmanjšuje se tudi število specialističnih pregledov v ambulantah.

Brežiška bolnišnica

Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Brežice Mojca Savnik Iskra je povedala, da za zdaj še zmorejo delo v okviru 40-urnega tedenskega delovnika, nekaj malega operacij pa so morali odpovedati. Nujne posege sicer ves čas stavke izvajajo, nekateri zdravniki pa so v teh primerih podaljšali svoje delo. Večji zapletov v brežiški bolnišnici do konca tedna ne pričakujejo, je še dejala.

SB Izola

V Splošni bolnišnici Izola navkljub stavki zaenkrat večjih odpovedi posegov še ni, je povedal Damjan Polh iz Fidesa. Zdravniki povečini spoštujejo 40-urni delovnik. Delo pa poteka namesto v štirih delo le v treh operacijskih sobah, kar pomeni tri do štiri operacije na dan. Nekaj ambulant je prenaročenih, nekaj pa odpovedanih, tako da se po neki grobi oceni opravijo 20 do 30 odstotkov manj dela, je še dodal Polh.

V Ortopedski bolnišnici Valdoltra v prejšnjem tednu zaradi stavke niso odpovedali nobenih posegov v okviru rednega programa, zato pa niso izvajali programa v okviru projekta ministrstva za zdravje za skrajševanje čakalnih dob, ki se izvaja izven rednega delovnega časa. V Valdoltri sicer predvidevajo, da bodo do konca tega tedna še uspeli izvajati program podobno kot do zdaj. Bodo pa v primeru nadaljevanja stavke tudi sami imeli velike organizacijske težave. Te bodo najbolj izrazite pri zagotavljanju dela zdravnikov specialistov s področja anesteziologije ter radiologije. Prav tako predvidevajo, da bo treba zmanjšati obseg operativnega programa.

Šempetrska bolnišnica

V šempetrski bolnišnici so navedli, da je v prvem tednu stavke odpadlo sedem nenujnih operacij na področju travmatologije in dve na področju ortopedije, medtem ko program na področju ginekologije, okulistike in otorinolaringologije ni bil okrnjen.

Operacije so odpadle predvsem zaradi nenadne odsotnosti anesteziologov zaradi bolezni. Kot so navedli, so za danes pričakovali zaostritev stavke in bi bilo zaradi tega še manj posegov. A ker stavka ni zaostrena, je bil opravljen program v predvidenem obsegu. Do sedaj težav z bolniki niso imeli. Prejeli pa so eno pritožbo zaradi odpadle operacije otroka, ki pa jo še raziskujejo.

Do konca tedna bo odpadla večina internističnih specialističnih ambulant. Zaenkrat še ne morejo dati nadomestnih datumov za preglede po stavki, kar bo povzročilo nezadovoljstvo, menijo v šempetrski bolnišnici. Prav tako se bojijo, da do konca leta oz. v doglednem času ne bodo mogli opraviti teh pregledov in posegov, kar pomeni izgubo oz. nerealizacijo programa in zato izpad dohodka za bolnišnico.

Če bodo nadomestili obravnave zunaj rednega delovnega časa, to pomeni za zaposlene še dodatne obremenitve in je bil tako popolnoma izničen namen stavke, to je zagotavljanje standardov in normativov v rednem delovnem času, je še navedla direktorica bolnišnice Nataša Fikfak.

Jeseniška bolnišnica

V Splošni bolnišnici Jesenice na internem oddelku ni večjih sprememb pri obravnavi bolnikov, saj večina sodi med bolnike s kroničnimi boleznimi oziroma so starejši od 65 let. Na ginekološkem oddelku pa bo tudi ta teden odpovedanih nekaj nenujnih ambulantnih pregledov, medtem ko odpovedi operativnega programa za ta teden ne načrtujejo.

Zaradi izvajanja zdravniških storitev v okviru 40 ur tedensko, bo danes in v četrtek odpadel kirurški in ortopedski operativni program v obsegu ene do dveh operacijskih miz. Zdravniki pa skušajo v okviru 40-urnega delovnika oskrbeti čim več nenujnih bolnikov, je zagotovil predsednik stavkovnega odbora v jeseniški bolnišnici Andrej Rupel.