Popolne prepovedi dela tako v javnem zdravstvu kot pri zasebnikih ne bo

Čisti zasebniki so tisti zasebniki v zdravstvu, ki nimajo koncesije za izvajanje javnih zdravstvenih storitev. Javni zdravstveni delavci bi po dopolnjenem predlogu novele pri njih še vedno lahko delali, a le, če bi bili v javnem zdravstvenem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa.

Z zasebniki bi morali imeti zdravstveni delavci, torej tudi zdravniki, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, do 60-odstotkov. Še vedno je predvidena prepoved sodelovanja s čistimi zasebniki po podjemnih pogodbah, je v izjavi za medije pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar.

Ob tem javni zdravstveni delavci, ki bi želeli delati pri čistih zasebnikih, ne bi smeli odklanjati dodatnega dela v matični ustanovi vključno z dežurstvi in nadurami. Zasebniki pa bi morali nase prevzeti tudi del stroškov za dopust in izobraževanje zaposlenih.

Po neuradnih informacijah STA so v predlogu novele tudi razširili seznam izjem, kjer dodatno delo ni časovno zamejeno. Soglasja za delo pri drugem delodajalcu po predlogu ne bi potrebovali zaposleni, ki bi želeli dodatno delati kot redni ali izredni profesorji, docenti ali asistenti v javnem visokošolskem zavodu s področja zdravstva.

Soglasja ne bi potrebovali niti za zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in shodih ter za delo v mobilnem paliativnem timu. Že pred tem je ministrstvo kot izjemo predvidelo dodatno delo pri Rdečem križu Slovenije, Javnem zavodu RS za presaditve organov in tkiv - Slovenija transplant ter v enotah za zaščito, reševanje in pomoč uprave za zaščito in reševanje. Za izjemo je bilo že predhodno predvideno tudi opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu.

Humar je pojasnila, da so z izjemami od prvotnega predloga ciljali predvsem na področja, kjer je obseg zasebnega zdravstva velik. "Predpostavljamo, da se bo to uporabljalo predvsem v dejavnostih, kot so plastična kirurgija, ali pa mogoče maksilofacialna kirurgija, zagotovo pa tudi v vseh ostalih dejavnostih, (...) ko ne gre za drage, ampak za relativno dostopne storitve. Sigurno tudi na področju ortopedije," je pojasnila.

Podjemne pogodbe za ozko skupino zdravstvenih delavcev

Na vprašanje, ali so torej popustili pritiskom, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel odgovorila, da so upoštevali nekatere smiselne pripombe na predlog novele. "Mi želimo regulirati, kaj se lahko kje dela in kdo, ampak seveda je pri tem treba v prvo vrsto postaviti paciente in njihovo dostopnost do zdravstvenih storitev," je dejala.

Kot so večkrat napovedali, bodo zaposlene v javnem zdravstvu skušali zadržati z nagrajevanjem. Prenova plačnega sistema javnega sektorja bo zaposlenim prinesla možnost mesečnega dodatka v višini 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca za doseganje nadpovprečnih rezultatov in nadomeščanje sodelavcev. Za preseganje izpolnjevanja programa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa do 50 odstotkov osnovne plače.

Zadnja različica po besedah Humar še vedno predvideva možnost dodatnega dela zaposlenih po davčno ugodnejših podjemnih pogodbah. Te bi bile namenjene zelo ozki skupini zdravstvenih delavcev, ki bodo opravljali storitve s seznama ministrstva za zdravje. Gre za storitve, ki jih bodo opravljali kot dodatno popoldansko delo pri lastnem delodajalcu.

Strateški svet brez pripomb 

Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj pa je dejal, da strateški svet danes na predlog ni podal nobenih pripomb, ampak da že razpravljajo o izvajanju novele zakona in morebitnih težavah pri tem.

Kritičen je bil do nekaterih zdravnikov, ki nasprotujejo noveli zakona, saj po njegovih besedah govorijo "pravljice o skrbi za javno zdravstvo, zadaj pa je skrb za nekaj drugega". "To ni vojna proti zasebnikom in proti ne vem komu, je pa vojna proti tistim, ki plenijo po zdravstvu in tolčejo mastne dobičke, ti pa bodo prizadeti," meni o noveli zakona.

Moti ga, da se govori le o omejitvah dela zdravnikov, ne pa tudi o drugih rešitvah, ki jih prinaša predlog novele. Med njimi je izpostavil predlog regijske organizacije zdravstva.

Prevolnik Rupel je dejala, da so se o predlogu novele že posvetovali s koalicijskimi strankami, v sredo pa da so ga poslali v medresorsko usklajevanje. Po morebitnih dopolnitvah bo šel v najkrajšem možnem času v nadaljnji postopek na vlado in v DZ, je povedala.

Nacionalna televizija je ob pred sejo povzela predsednico zdravniške zbornice Bojano Beović, ki je ocenila, da je verjetno smiselno, da se meri, koliko posamezni zdravnik naredi, a ob tem opozarja na pasti, saj da so zdravniške storitve lahko zelo različne. Prepričana je, da je zakon treba usmeriti v to, da bodo zdravniki in drugi zdravstveni delavci bolj motivirani za delo. 

Podobno je tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pojasnila, da želijo zdravnike in zdravstveno osebje motivirati, da ostanejo v javnih zdravstvenih zavodih. Kot pravi, je bil eden glavnih razlogov za pripravo novele ta, da primanjkuje zdravstvenega osebja, ki raje odhaja v zasebni sektor in dela po različnih pogodbah, ki so davčno ugodnejše. 

Da ministrstvo zavlačuje s pripravo zakona, ki privatizira zdravstvo, medtem pravijo v iniciativi Glas ljudstva, ki še naprej podpira ločitev javnega in zasebnega zdravstva in vlado poziva, naj izpelje reformo. 

'Predlog ne rešuje ključnih težav slovenskega zdravstva'

V Zdravniški zbornici Slovenije so prepričani, da predlog ne rešuje ključnih težav slovenskega zdravstva, kot so dolge čakalne vrste, pomanjkanje kadrov in neučinkovitost upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. Anketa Zdravniške zbornice, ki jo je rešilo več kot 3500 zdravnikov je pokazala, da bi kar 16 odstotkov zdravnikov zaradi sprejetja predloga v trenutni obliki, z novo različico še niso bili seznanjeni,  zapustilo delo v javnem zavodu, kar bi imelo katastrofalne posledice za že tako preobremenjen javni zdravstveni sistem.

"Pomembno je tudi, da zdravniki z dodatnim delom v javnem in zasebnem sektorju pomembno prispevajo h krajšanju čakalnih vrst. Prepoved dodatnega dela v zasebnem sektorju bi te kapacitete občutno zmanjšala, bolniki pa bi s tem izgubili možnost izbire ter hitrejše obravnave," pravijo. 

"Poudarjamo, da je 65 odstotkov vprašanih zdravnikov izrazilo dvom, da javni zavodi lahko zagotovijo večji obseg storitev, čeprav bi bili zaposleni pripravljeni delati več. To kaže, da težava ni v pomanjkanju volje ali predanosti zdravstvenih delavcev, temveč v neučinkovitem sistemu upravljanja in organizacije. Z boljšo organizacijo in vodenjem javnih zdravstvenih zavodov ter boljšimi pogoji dela za zdravstvene delavce, bi lahko povečali učinkovitost zdravstvenih storitev in se tako popolnoma izognili potrebi po omejevanju dodatnega dela zdravnikov," pravijo. 

Dodali so še, da tudi številni pravni strokovnjaki, vključno s prof. dr. Rajkom Pirnatom, opozarjajo, da je tovrstna omejitev v nasprotju z ustavno zagotovljenimi pravicami. "Svoboda dela in izbire so temeljne ustavne pravice, ki jih ta predlog krši," poudarjajo. 

Fides: Stimulacija zdravnikov v javni mreži ne more biti zgolj prazna obljuba

Iz Fidesa so sporočili, da jim spremenjeno besedilo novele ni poznano. "Kar samo po sebi dovolj zgovorno kaže na način delovanja ministrice za zdravje in njenega strateškega sveta. Žal se tudi pri tako ključnih zakonodajnih spremembah ponovno soočamo z izogibanjem dialogu in izključevanjem stroke," pravijo. 

"Če se bodo spremenjene določbe osredotočale zgolj na ločevanje med javnim in zasebnim sektorjem, ne da bi obenem naslovile temeljne težave v javnih zdravstvenih zavodih, potem je jasno, da ne gremo v pravo smer," so prepričani. 

V Fidesu zato pričakujejo, da ministrica in njen strateški svet, ki je, kot pravijo, "očitno edini sodeloval pri pripravi novega besedila", jasno predstavita konkretne zakonske rešitve, ki bodo dejansko spodbudile in motivirale zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih. "Opozarjamo, da zgolj administrativne omejitve dela zunaj javne mreže ne bodo izboljšale razmer v javnem zdravstvu. Potrebne so sistemske rešitve, ki bodo prinesle boljše delovne pogoje, pošteno nagrajevanje in jasno strategijo za zmanjšanje kadrovskega primanjkljaja," so poudarili.

"Stimulacija zdravnikov v javni mreži ne more biti zgolj prazna obljuba. Če zakonodaja naslavlja nagrajevanje zdravnikov, mora ministrstvo ta vprašanja obvezno uskladiti z nami v okviru socialnega dialoga. Pričakujemo, da bodo to ključne teme na prihodnjih pogajanjih, kjer bomo zahtevali konkretne rešitve za izboljšanje javnega zdravstva," pozivajo. 

Spomnili so še, da Fides že več kot leto dni skozi stavkovna pogajanja opozarja na težave, ki jih takšne parcialne rešitve ne odpravljajo, temveč pogosto celo poglabljajo. Ločevanje javnega in zasebnega zdravstva brez prave strategije pa je le še en primer neusklajenega ukrepanja, ki ne prinaša dolgoročnih rešitev za slovensko zdravstvo.

'Dodatna destabilizacija, daljše čakalne dobe in razcvet zasebnega zdravstva'

Mladi zdravniki so izpostavili, da je ministrica Prevolnik Rupel v zvezi s tem zakonom že oktobra priznala, da bo prišlo do dodatnega nihanja zdravstvenega sistema. "Sistem bo zanihal. Čakalne dobe se bodo podaljšale. To moramo narediti," je med drugim dejala oktobra v oddaji Odmevi. 

Dodali so, da so predstojniki oddelkov iz vse Slovenije napovedali odhode zaposlenih in kolaps svojih oddelkov, kar so tudi obrazložili v novinarski konferenci, posnetek njihovih izjav pa je na YouTube profilu Zdravniške zbornice Slovenije še vedno dostopen. 

"Mislimo, da dodaten komentar ni potreben – novi ZZDej vodi v še dodatno destabilizacijo zdravstvenega sistema, še daljše čakalne dobe za storitve v javnem zdravstvu in razcvet zasebnega zdravstva ali celo pregon zdravnikov in bolnikov v tujino – tistih, ki si bodo to lahko privoščili in kjer je stanje dovolj neurgentno, da je možna pot v tujino," ob tem pravijo Mladi zdravniki. 

"Glede na to, da se ministrica tega zaveda, očitno vlada Roberta Goloba to počne namerno s polnim zavedanjem posledic – kar je najbolj sprevrženo pa je, da to počne pod lažno pretvezo boja za javno zdravstvo," so še dodali.