Po Zdravniški zbornici in stavkajočem Fidesu še nekaj vidnejših obrazov zdravništva. Novela zakona, s katero želi vlada zdravnikom prepovedati delo pri zasebnikih, je za javno zdravstvo škodljiva, so enotni.
"Pričakujemo po grobih ocenah, da bo kliniko zapustila približno tretjina zdravnikov dermatovenerologov in s tem se bodo čakalne dobe podaljšale," pravi prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike na UKC Ljubljana.
"V zadnjem letu so nas že zapustili trije specialisti, to pomeni, da nas je trenutno samo še 11, večina specialistov resno razmišlja o odhodu v primeru, da bo zakon sprejet v taki obliki," medtem opozarja David Vozlič iz oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo.
Dolge čakalne vrste po njihovem mnenju niso posledica dejstva, da številni zdravniki v prostem času delajo pri zasebnikih. Prepričani so, da za več dela v javni mreži marsikje primanjkuje medicinskih sester, pa tudi opreme in postelj. "Magnetni resonanci v glavni stavbi kliničnega centra sta stari 18 in 24 let. Ne predstavljam si, da bi te aparate še dodatno obremenili, predvsem pa enostavno nimamo kapacitet," pravi prof. dr. Dimitrij Kuhelj, predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo.
"Imeli smo več 'jurišnih' akcij, kjer smo delali ob sobotah in popoldnevih, vendar se oddelek hitro napolni," dodaja doc. dr. Simon Hawlina iz Kliničnega oddelka za urologijo."Ti sicer dva dni lahko na polno operiraš od jutra do mraka, ampak potem ti postelj zmanjka, ker ti ljudje obležijo, ko ne gredo domov, ker to ni ambulanta," pove doc. dr. Leon Meglič iz Ginekološke klinike.
Zavračajo tudi očitke, da nekateri zdravniki sredi delovnega procesa v javni ustanovi odidejo delat v privatno zdravstvo. "Predstojnik to vse ve, kdo dela, kdo ne dela, saj tukaj niso skrivalnice, on vse te podatke ima, dajmo se potem obnašati kot vodje," meni prof. dr. Samo Zver, predstojnik KO za hematologijo.
"Pri nas ni nihče sredi delovnega časa odhajal delat nekam privat, mislim, da je tega zelo malo, ampak politika pa to izkorišča," pravi Meglič.
Posledice za bolnike bi lahko bile hude. Tudi za urgenco ali intenzivno terapijo, torej tiste zdravnike, ki ne morejo delati za zasebnike. "Medicina je timski šport in če bodo ogrožene druge specialnosti, druge stroke, če bodo kadrovsko podhranjene, potem seveda nikakor ne bomo mogli zaobjeti celotnega obsega obravnave," opozarja dr. Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor.
"Če pride bolnik, ki ima gnoj v sklepu, se bo hrustanec v 24 urah nepopravljivo uničil. Jaz kličem ortopeda in mogoče mi bodo rekli, da je eden trenutno v KC in mogoče operira. In potem kaj ... ali bom jaz ta človek, ki bo mami to razložil, in njena pričakovana jeza bo usmerjena name. In kaj bom potem? Ji bom začel deliti vizitke privatnih centrov, kamor naj gre to uredit?" se sprašuje dr. David Zupančič.
Kaj na vse to pravi ministrstvo? Pisno so sporočili, da je novela v javni razpravi, da so odprti za vse izboljšave, pri tem pa da ne bodo odstopali od tega, da ohranijo javno zdravstvo dostopno, kakovostno in brez doplačil za vse prebivalce in prebivalke.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.