'Zdravniki soglasja ne potrebujejo'

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides so prepričani, da zdravniki za delo izven matične ustanove ne rabijo soglasja svojega delodajalca. Kot je dejal predsednik sindikata Konrad Kuštrin, delo pri drugem delodajalcu ne predstavlja konkurence za matično ustanovo. "Ta dejavnost ne predstavlja konkurence na primer UKC Ljubljana," opozarja. "To je naše generalno stališče. Če pa direktor neke klinike lahko dokaže, da posamezni zdravnik z delom drugje ogroža poslovanje njihovega zavoda in jim odnaša delo, potem je to druga stvar. A to je treba dokazati."

Če bi delo zdravnika pri zasebnikih ali v drugih javnih ustanovah predstavljalo konkurenco inštituciji, kjer je redno zaposlen, torej če bi zdravnik odnašal kruh svoji matični inštituciji, potem že, pravi Kuštrin. A dokler na primer UKC Ljubljana presega program, ki mu ga zavarovalnica celo ne plača, bi pričakovali, da je poslovno v interesu UKC Ljubljana, da se čim več dela naredi zunaj njihove hiše, da bi vsaj poslovali na pozitivni ničli, meni.

Zasebne ambulante po Kuštrinovih besedah razbremenjujejo javni zdravstveni sistem, saj krajšajo čakalne dobe v javnih inštitucijah, poleg tega v ambulantah, kjer delajo izključno za trg, razbremenjujejo tudi javno zdravstveno blagajno, saj tam bolniki za storitve plačajo iz svojega žepa. "Cel svet je prišel do tega spoznanja in to vzpodbuja, le Slovenija bo pa še celo nazadovala na tem področju," ocenjuje.

Minister za zdravje Borut Miklavčič je napovedal, da bodo morali direktorji bolnišnic opraviti nadzor nad tem, kdo med njihovimi zdravniki, ki delajo tudi pri drugih delodajalcih, ima soglasje za to. Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Simon Vrhunec je že povedal, da je letos izdal le eno soglasje za svojega zaposlenega za delo tudi pri drugih delodajalcih, in še to zaposlenemu, ki ni zdravnik. Polemika o delu na več mestih je postala glasnejša po smrti zdravnika Saše Baričeviča, pri katerem naj bi "na črno" delalo okoli 40 zdravnikov.