'Zdravniki so po odločbi ustavnega sodišča dolžni stavkati'

V primeru, da se bo upoštevalo zadnjo odločbo ustavnega sodišča, se bo po besedah doktorja Erika Breclja zdravstveni sistem sesul. Treba bo pripraviti ustrezen zakon, da se opravi čim več dela in da bodo tudi čakalne dobe čim krajše. 

Kot pravi zdravnik Igor Muževič, je sodišče v odločbi zapisalo, da je nemogoče zagotoviti kakovostno in varno zdravljenje bolnikom ter njihovo ustavno pravico do zdravstvene oskrbe drugače, kot da se omeji zdravstvenim delavcem delo na 48 ur. Spoštovanje odločbe ustavnega sodišča bi lahko privedlo do kršitve drugih ustavnih pravic bolnikov, je med drugim povedal Muževič. 

Naslednji ustrezen korak bi bil po mnenju Muževiča ta, da se prijavi vse zasebne in javne zdravstvene zavode v državi tako zdravstvenemu kot tudi delovnemu inšpektoratu. "Kaj lahko pričakujemo, pa je glede na zgodovino dosedanjih ravnanj to, da bodo poskusili zaobiti odločbo ustavnega sodišča," je še izjavil Muževič. 

Dalje Muževič izpostavlja, da je ena od večjih ironij te odločbe ravno to, ker praktično odreja nekaj, kar je do sedaj politika in javnost razumela kot grožnjo zdravnikov s stavko. To se pravi, da odločba ustavnega sodišča narekuje, da so zdravniki dolžni stavkati.

Tudi drugi zakoni oziroma členi zakonov določajo, da je dovoljeno delati več kot 48 ur s soglasjem, vendar v odločbi ustavnega sodišča pravijo, da bi bile s tem kršene ustavne pravice bolnikov.

Podobnega mnenja je tudi zdravnik Sašo Rebolj: "Težko si predstavljam, na kakšen način bi bilo trenutno to v zdravstvu izvedljivo. Dejstvo je, da vemo seveda, da je delavec veliko boljši in bolj zanesljiv, če dela spočit. V konkretnem primeru zdravstvenih delavcev se sprašujem, ali je res boljše, da pacienta obravnava nekdo, ki je malo manj spočit, kot da ga pač sploh ne, ker mislim, da v tem primeru bi se znalo zgoditi ravno to."

Dežurna izmena zdravstvenih delavcev je običajno dolga 11 oziroma 12 ur, kar praktično že presega obseg ene same dežurne izmene. 

Kot pojasnjuje Rebolj, je za razliko od nekaterih drugih poklicev delovnik zdravstvenega delavca od ponedeljka do nedelje, praktično kadar koli v 24 urah, ne samo od ponedeljka do petka, po možnosti le v dopoldanskem času. Tam so nadure oziroma dnevi, ko se te nabirajo, daljši kot morda v neki proizvodnji. 

"Če bi dejansko prišlo do udejanjanja tega, bi verjetno zdravnik po dežurstvu šel domov in bi tako odpadla njegova ambulanta, kar bi seveda obremenilo zdravnika, ki je v tistem trenutku tam in bi ta seveda bil bolj utrujen," poudarja Rebolj. Podobno velja tudi za vse druge poklice v zdravstvu. To je je sicer veliko slabše za paciente kot za zdravstveno osebje. 

Rebolj navsezadnje meni, da verjetno to nenamerno lahko predstavlja vodo na mlin drugim oblikam dela zdravstvenih delavcev. Še posebno je to mogoče tam, kjer ni sledljivo število ur in bo tisti, ki je motiviran, lahko plačilo prejel v kakšni drugačni obliki, seveda ne v obliki ur, ampak v obliki plačila opravljene storitve. Posledično bi nastradali predvsem javni zdravstveni domovi.