Predstavniki zdravnikov so v današnjih usklajevanjih zakona o zdravstveni dejavnosti z državnim sekretarjem na ministrstvu za zdravje Ivanom Erženom zelo zbližali stališča, je po pogovorih ocenil podpredsednik zdravniške zbornice Matija Košnik. Dogovorili so se, da bodo konkretneje o vsebini govorili na sobotnem redakcijskem srečanju. Poudaril je, da za zdravništvo čas ni pomemben dejavnik, nimajo pa nič proti, če usklajevanja zaključijo že to nedeljo.
Vprašanja članstva v zdravniški zbornici ni bilo treba odpirati, saj je to že dorečeno v zakonu o zdravniški službi, je dejal in dodal, da zaenkrat obvezno članstvo ni več postavljeno pod vprašaj.
Glede različnih stališč do omejevanja obsega dela zdravnikov je predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin pojasnil, da "je državni sekretar prišel do sklepa, da omejitev delovnega časa zdravnikov v tem trenutku ne bi bila smiselna". Povzročila bi namreč podaljšanje čakalnih dob in odpadanje programa. Hkrati pa je Eržen ugotovil, trdi Kuštrin, da "je treba nekaj narediti, da se dolgoročno dosežejo taki pogoji dela, da zdravnikom ne bo treba delati mesečno 222 ur in da bi to morda zapisali v prehodne določbe zakona kot cilj, ki bi bil izvedljiv v petih letih".
'Od agencije ne odstopamo'
Med spornimi vprašanji v zakonskem besedilu je tudi agencija za nadzor nad kakovostjo v zdravstvu. Minister za zdravje Borut Miklavčič tu poudarja, da od agencije na ministrstvu ne bodo odstopili. "Agencija je tista, ki bo spremljala kakovost delovanja zdravstvenega sistema v Sloveniji. Od tega kot minister ne bom odstopil, agencija bo ostala," poudarja Miklavčič.
Kot je pojasnil, ministrstvo predlaga, da ima ključni nadzor zdravniška zbornica. "Ne bomo pa odstopili od tega, da lahko tudi minister imenuje svojo komisijo in opravi nadzor, kadar se stvari nepravočasno, nehitro ali nejasno odločajo znotraj internih nadzorov ali znotraj nadzora zdravniške zbornice," pojasnjuje Miklavčič. Dodal je, da bo v vsakem primeru šel v državni zbor s predlogom zakona, ki bo predvideval tudi ustanovitev agencije.
Košnik pa je po današnjih pogovorih dejal, da so "predlagali ustanovitev nekega inštituta, ki bi bil nadgradnja tega, o čemer se je govorilo doslej". Pojasnil je, da se zavzemajo za ustanovitev neodvisne agencije za kakovost, v kateri bi sodelovali vsi partnerji v zdravstvenem sistemu.
Predlog roma naprej, tudi če zdravniki ne popustijo
Tudi v primeru, da zdravniki ne bi popustili v usklajevanjih, Miklavčič napoveduje, da bo vladi predlagal, naj zakonsko besedilo vloži v parlamentarno proceduro. Če premier Borut Pahor njegovega predloga ne bi podprl, pa Miklavčič pravi, da so posledice jasne zanj in za zakon. "Pahor je moj šef. Jaz bom predlagal, da gre zakon v parlamentarno proceduro. Če bo premier odločil, da zakon ne gre v proceduro, so posledice jasne za zakon in zame kot ministra," je dejal Miklavčič.
Poudarja sicer, da je optimist. "Tudi tokrat upam, da bomo prišli do dogovora. V torek smo se v hiši dobili, analizirali stvari, jutri se spet dobimo in računam, da bomo z zdravniki, zdravstveno nego in babicami v soboto in nedeljo zaključili," pravi minister.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.