Zdravniki opozarjajo: Naša največja bolnišnica dobi premalo denarja

Poleg prostorske stiske se na hematološkem oddelku v ljubljanskem kliničnem centru, kjer se zdravijo tudi tisti z najtežjimi krvnimi boleznimi, soočajo s primeri, kjer je obravnava zaradi okuženih bolnikov, ki nujno potrebujejo bolniško oskrbo, še dodatno otežena.

"Bolnik, ki ima recimo gripo, covid, je v naslonjaču," je kritičen Zver, predstojnik hematološkega oddelka. "Razdalja med temi strecherji, na katerih lahko bolnik kolikor toliko leži, je izjemno izjemno majhna. Tako da tu recimo lahko damo dva bolnika, ki imata okužbo, če jih damo po diagonali nekako, če imajo MRS ... Če pa nekdo kašlja, kiha, je pa tu spet lahko samo eden."

Dodaten zdravnik le za enega bolnika, prilagojen prostor in obravnava, so po besedah Zvera razlog za dražjo oskrbo.

"To vse stane. Ker moramo testirati, da pridejo bolniki neoporečni, kar se zdravja tiče. Da niso nevarni drugim. In to je naša odgovornost. In zaradi tega je tudi naša transfuzija bistveno dražja, kot je transfuzija v neki drugi slovenski bolnišnici," je dodal. Kar pa po mnenju zdravnikov povečuje stroške, kot jih priznavajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. 

Na zavodu očitke označujejo kot neutemeljene. Kot je razložila Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS, je to zaradi tega, ker jih UKC Ljubljana še ni predstavil v obliki stroškovne analize, na podlagi katere bi lahko potrdili te trditve, da je določena cena bolnišnične obravnave dejansko tudi prenizka.

Zdravniki so še zapisali, da so UKC-ju denimo za intenzivno onkološko zdravljenje na pediatriji zmanjšali plačilo za opravljene storitve v zadnjih treh mesecih leta 2023 za dobrih 300.000 evrov z utemeljitvijo, da bi morali vsem otrokom z rakom, ki so jih med zdravljenjem zdravili tudi s krvjo, postaviti diagnozo neopredeljene slabokrvnosti.  

"Pojavlja se neskladje v sklopu diagnoz, zavarovalnica nas sili, da šifriramo slabokrvnost kot da je mi ne znamo opredeliti. Se pravi mora biti prva diagnoza za transfuzijo krvi anemija neopredeljena. Kako neopredeljena, če jaz vem da ima ta človek že 15 let kronično levkemijo, zaradi katere dobiva transfuzijo?" je opozoril Zver.

A pravila kodiranja teh obravnav pacientov dejansko upoštevajo medicinske in stroškovne vidike, je zatrdila Mlakarjeva. "Nikakor pa se ne posega s temi pravili kodiranja v klinično delo zdravnikov."

Poleg tega pa stroške povečuje še kupovanje krvnih pripravkov na stroške UKC-ja. "Avstralski model, ki smo ga in ki ga uporabljamo že več kot 20 let, se dejansko upošteva za zdravljenje slabokrvnosti, ne glede na to, kakšna je, se določi na nek način ceno, ki jo prizna zdravstvenemu zavodu," je poudaril Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike UKC.

Po besedah Pokorna Slovenija tega sistema ni prevzela v celoti, saj v Avstraliji z razliko od Slovenije vse krvne pripravke plačuje država iz proračuna, kar pomeni, da zdravstvenim zavodom za kri in krvne pripravke ni treba plačevati nič. "Pri ni tako, vsaj do sedaj ni bilo tako in dejansko smo morali zavodu za transfuzijsko medicino pač iz teh skupin primerljivih primerov mastno plačevati tudi za kri in krvne pripravke."

Kot so nam še sporočili iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, bo z naslednjim letom v veljavo stopila nova metoda obračunavanja storitev, a zdravniki ob tem opozarjajo: "Sem ne stopi nikoli nihče. Tudi nazadnje, ko smo bili na zavarovalnici, smo govorili o tem. Pa sem jih vprašal, ali ste šli kdaj pogledat, kako to izgleda? So rekli ne, ne, nismo. In kako ti kot regulator hočeš soditi o tem, če niti ne greš pogledat, o komu presojaš?" je dejal Zver.

Ob tem predstavnike Zavoda za zdravstveno zavarovanje zdravniki še vabijo, da si ogledajo stanje v bolnišnicah in presodijo sami.