Zdravniki iz tujine: številni obupajo zaradi birokracije

Poleg znanja medicine je ključno tudi tekoče sporazumevanje v slovenskem jeziku, se strinja Janusz Klim, dr. med., ki dela v Zdravstvenem domu Ljubljana: "Jaz sem Poljak, sem uvožen zdravnik in ko sem prihajal v Slovenijo, si nisem predstavljal, da ne bi znal slovensko govoriti. Enostavno ne gre in je nevarno za oba."

Besede dolgoletnega zdravnika, zaposlenega v največjem zdravstvenem domu pri nas. Lani in letos so tam zaposlili dva tuja zdravnika, dogovori tečejo še s sedmimi, stik so navezali tudi z zdravnicami iz Ukrajine. Po tujo delovno silo se je pred mesecem dni na lastno pest in stroške v Bosno in Hercegovino odpravil direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik. Uspešen je bil pri petih. "Prihajajo v Velenje, si ogledajo mesto, se pogovorijo z ljudmi, vidijo zavod kot tak. Z nami so podpisali pogodbo, mi smo izrazili interes in mislim, da so nekateri od njih že poslali zahtevke na ministrstvo oziroma zdravniško zbornico," je povedal.

In tukaj se večkrat zaplete oziroma zavleče. Denimo na Kočevskem, kjer živi izkušen, slovensko govoreč specialist iz Srbije. Opravil je vse obveznosti, se preselil in že prejema plačo. A še vedno čaka na ministrov sklep, kot pravi direktor Gregor Košir, pa lahko to traja še več mesecev. "Da bo povsem jasno, nič nimamo proti, da zdravniki pridejo in grejo skozi zelo temeljito preizkusno obdobje. Vendar postopek pred tem in po tem je preprosto predolg. Včasih traja skoraj leto dni, da uredimo vse papirje, da se izdajo sklepi," je pojasnil. 

Od leta 2017 se je pri nas zaposlilo 54 zdravnikov iz tujine. Največ iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Sledijo Črna gora, Makedonija, Avstrija. Glede na stanje in potrebe slovenskega zdravstva je to veliko premalo, šefi zdravstvenih ustanov si želijo bolj učinkovitih postopkov.

"Primerljivost fakultet bi lahko fakulteti v Ljubljani in Mariboru že davno odpravili, torej bi ta birokratska ovira oz. izguba časa bila urejena. Učenje jezika bi lahko v primerjavi s celotnimi stroški izobraževanja financirala država," predlaga Šteharnik. "Če tukaj ne bomo nekaj naredili, bomo tudi ta bazen, ki je sedaj pripravljen, da bi nam pomagal, preprosto izgubili," pa opozarja Košir.

Kot se je zgodilo v prestolnici: na začetku epidemije, leta 2020, so zaprosili za priznanje poklicne kvalifikacije za šest zdravnikov iz tujine, odgovor prejeli šele nedavno, vseh šest pa je  sodelovanje zdaj zavrnilo.