Zaradi množičnega odhajanja zdravnikov v tujino so vik in krik zagnali na Hrvaškem. V mesecu dni po vstopu Hrvaške v EU je namreč državo zapustilo kar 36 zdravnikov, poroča Jutarnji list. Če se bo trend nadaljeval, obstaja resna nevarnost, da bodo v letu dni zaradi dela v tujini izgubili za celo šolsko generacijo zdravnikov, opozarjajo na hrvaški zdravniški zbornici. Del eksodusa zdravnikov v tujino gre pripisati vstopu Hrvaške v EU, s čimer se je odprl trg dela. A pravi razlog je, tako kot marsikje drugje, v iskanju boljše plače in boljših delovnih pogojev.
Na hrvaški zdravniški zbornici ocenjujejo, da bi lahko v letu dni Hrvaško zapustilo toliko zdravnikov, kot naj bi jih na vseh njihovih medicinskih fakultetah v enem šolskem letu zaključilo šolanje. To pa pomeni, da bo kmalu začelo primanjkovati zdravnikov, saj je treba upoštevati še približno 450 zdravnikov, ki se letno upokojijo.
"Mi šolamo zdravnike, nato pa tiste najboljše pustimo, da zapustijo Hrvaško. Izgubljamo pomembne kadre, ta trend pa je treba hitro zaustaviti. Če nam to ne bo uspelo, bomo morali zdravnike uvažati, kar pa zagotovo ni dobro," je za časnik dejal dekan zagrebške medicinske fakultete Davor Miličić in dodal, da se pritisk samo še stopnjuje, saj se je v celotnem letu 2012 na delo v tujino odpravilo 40 hrvaških zdravnikov, medtem ko je bila ta kvota letos dosežena v dobrem mesecu.
Hrvaška se tako sooča s podobnimi težavami kot Slovenija, Poljska, Slovaška in Madžarska, kjer zadnja leta prav tako beležijo porast števila zdravnikov, ki odhajajo na delo v tujino. Tudi v teh državah so zdravniki množičneje začeli odhajati na delo v tujino po sprostitvi trga dela, trend odhajanja pa se v zadnjih letih še stopnjuje, tudi na račun recesije.
Pri Zdravniški zbornici smo preverili, kako oni komentirajo odhajanje slovenskih zdravnikov na delo v tujino in morebitno pomanjkanje usposobljenega kadra, ki bi lahko doletelo naš zdravstveni sistem, pa smo dobili zgolj podatek, da je zdravniška zbornica samo v letošnjem letu izdala 114 potrdil o dobrem imenu, ki ga zdravniki potrebujejo, če se odpravljajo na delo v tujino. To pa je precej več kot prešnja leta. Leta 2010 so namreč izdali 50 potrdil, leta 2011 46, lansko leto pa 90.
'Iz ekonomskega vidika bi bilo najbolje, da zdravnikov sploh ne bi bilo'
Dekan medicinske fakultete v Ljubljani Dušan Šuput je dejal, da na fakulteti praktično tedensko dobijo vloge za izdajo potrdil o diplomi in študijskem uspehu svojih diplomantov, ki žele za krajši, daljši ali nedoločen čas poiskati zaposlitev v tujini. "Zdravnikov v Sloveniji primanjkuje, če gledamo iz strokovne plati in potreb prebivalstva, če gledamo iz ekonomske, pa bi bilo verjetno najbolje, da nas sploh ne bi bilo," je bil ironičen Šuput. Kljub vsej situaciji pa je interes za študij medicine še vedno zelo velik.
"Izobraževanje, še zlasti visokošolsko, je zapleten in zahteven sistem, ki potrebuje stabilnost," opozarja Šuput. "Zaradi inercije se tudi usodne napake pri planiranju ne poznajo takoj temveč z večletnim zamikom in to je morda eden od razlogov, zakaj se mnogi s takšno lahkotnostjo poigravajo s tem sisitemom. Dolgoročno pa se posledice seveda poznajo. To se dogaja že desetletja, zato je prisotno nihanje z občasnimi paničnimi pozivi po povečanju števila diplomantov in interventnimi uvozi zdravnikov, nato sledi obdobje, ko politika želi število zmanjševati in tako v nedogled," razmere v zdravstvu komentira Šuput.
A očitno ne bodo v tujino odhajali samo zdravniki, pač pa kmalu tudi bolniki. Od oktobra dalje bo namreč veljala evropska direktiva o prostem prometu bolnikov v Evropski uniji, po kateri bodo imeli bolniki izvajalca zdravstvenih storitev ne le v državi, kjer so zavarovani, temveč tudi v drugi državi evropski članici. Dobili bodo povrnjene stroške pregledov kliničnih specialistov v tujini do vrednosti priznane pri nas, medtem ko si bodo morali potne stroške in stroške spremljevalca, če je potreben, plačati sami.
Številni so prepričani, da to ne bo ogrozilo našega zdravstvenega sistema, saj da pretiranega odhajanja v tujino ne bo. Seveda pa nekateri opozarjajo, da je takšno razmišljanje preveč lahkomiselno, saj bodo bolniki, ki čakajo na nek poseg, šli k našim sosedom in torej ne gre za pretirane potne stroške. Skupaj z njimi pa bo šel tudi davkoplačevalski denar.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.