Zdravniki in zobozdravniki bodo 9. januarja stavkali

"Stavka je mila oblika tega, kar bo sledilo, če se v zdravstvu ne bo nič zgodilo," je ob opominjanju na slabe razmere v zdravstvu opozoril prvi mož Fidesa Damjan Polh.

Med razlogi za začetek stavke so v sindikatu izpostavili še zavlačevanje s plačno reformo in zapostavljanje zaposlenih ob vse več dodatnih nalogah in obremenitvah. Prav tako opozarjajo na prisilne ukrepe, ki jih po njihovi oceni uvaja prejšnji teden sprejet zdravstveni interventni zakon, pa tudi zapiranje oddelkov in ambulant kot posledice pomanjkanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev.

Sklep o začetku splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo 9. januarja potekala od 7. do 21. ure, je na seji 12. decembra sprejel glavni odbor sindikata in ga danes posredoval vladi, ministrstvu za zdravje, pa tudi zdravstvenim zavodom in sindikalnim zaupnikom.

V sklepu je predviden tudi drugi del stavke, ki se bo začel 15. januarja in bo trajal do sprejema sklepa o prenehanju stavke glavnega odbora sindikata ali pa do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev. Po Polhovih besedah se bo stavka v drugem delu do preklica nadaljevala, "če ne bo nobenih trdnih in uresničljivih zavez". 

Fides predlaga uvedbo delovnega mesta starejši zdravnik oziroma zobozdravnik s skoraj 5890 evrov bruto plače 

Kot je pojasnil, v sindikatu razumejo, da bo moral uvedbo novega zdravstvenega plačnega stebra potrditi še DZ. Vseeno pa od vlade zahtevajo ponudbo s takojšnjim učinkom, ki ni vezana na parlamentarni postopek, glede ostalega pa so pripravljeni sesti za pogajalsko mizo.

Na vprašanje, kaj je tisto, kar lahko vlada ponudi s takojšnjim učinkom, je Polh odgovoril, da so v sindikatu pripravili dva aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ki med drugim določata karierno pot zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij.

V predlogu aneksa k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike Fides tako med drugim predlaga uvedbo novega delovnega mesta starejši zdravnik oziroma zobozdravnik specialist, katerega plača bi lahko dosegla tudi 66. plačni razred, torej skoraj 5890 evrov bruto.

V drugem predlogu aneksa pa sindikat zahteva črtanje določbe kolektivne pogodbe, po kateri nove standarde in normative dela zdravnikov obravnava in potrdi zdravstveni svet ministrstva za zdravje.

Tri stavkovne zahteve

Sicer pa sindikat v sklepu o začetku splošne stavke navaja tri stavkovne zahteve – sklenitev omenjenih aneksov, ki bi se začela uporabljati 1. januarja 2024, ureditev plač in plačnega sistema zdravnikov na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju – nova ureditev bi se začela uporabljati najkasneje s 1. julijem 2024. Kot tretjo zahtevo pa so izpostavili 100-odstotno plačilo stavkajočim v času stavke.

Vladi očitajo, da je bila ob vse hujši krizi zdravstva njena edina predlagana rešitev "zakonska uvedba prisilnega dela s premestitvami že danes preobremenjenih ljudi v zdravstvu po vsej državi, prepoved, zahtevano prekomerno delo ne glede na zdravstvene in starostne omejitve ter celo prisilen vpoklic upokojenih zdravstvenih delavcev". "To je enako, kot bi po desetletjih zamujanj s protipoplavnimi ukrepi z interventnim zakonom prepovedal rekam, da prestopijo bregove, ko je povodenj že davno zapustila struge, teče skozi hiše in odnaša še zadnje ljudi, ki skušajo pomagati," so dodali.

Opozorilna stavka je zato po njihovih besedah poziv k dolgoročnim ukrepom, ki bodo osebje obdržali v javni mreži. Ob tem so spomnili, da mineva 425. dan od podpisanega in na vladi potrjenega sporazuma, s katerim so predstavniki države zaposlenim v zdravstvu zagotovili, da bodo pripravili sistemsko zakonodajo in uredili plačni sistem. Januarja pa bo minilo že eno leto, odkar je vlada s Fidesom podpisala zavezo, da bo do 1. aprila letos oblikovala ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja in ga do konca junija vložila v zakonodajni postopek. 

Četrta napoved stavke v mandatu aktualne vlade

Gre že za četrto napoved stavke sindikata Fides v mandatu aktualne vlade. Prvič je sindikat stavko napovedal septembra 2022, kot glavno pa takrat izpostavil zahtevo za izstop iz enotnega plačnega sistema. Vladna stran in sindikat sta nato 19. oktobra 2022 podpisala sporazum o začasni prekinitvi stavke, ki je predvidel oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Vlada se je s sporazumom zavezala, da bo ločen plačni zdravstveni steber oblikovala do 1. aprila 2023 in ga nato do 30. junija 2023 vložila v zakonodajni postopek, kar pa se ni zgodilo.

8. decembra 2022 je nato glavni odbor Fidesa sprejel odločitev o enodnevni opozorilni stavki v januarju. Takrat so stavkovne zahteve razširili. Fides je večer pred napovedano stavko slednjo odpovedal, in nato z vladno stranjo podpisal nov stavkovni sporazum. S sporazumom je vlada med drugim izjavila, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvu niso krivi zdravniki, hkrati pa se je zopet zavezala k oblikovanju ločenega plačnega zdravstvenega stebra do 1. aprila 2023 in do njegove vložitve v zakonodajni postopek do 30. junija 2023.

Tretja napoved stavke se je zgodila letos spomladi – za njen začetek je bil takrat določen 2. april. A so večer pred začetkom stavko v Fidesu preklicali. Odločitev so sprejeli po tistem, ko je vlada sindikatom javnega sektorja, torej tudi Fidesu, poslala osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema, kar so v sindikatu ocenili kot prvi korak k izpolnitvi vladnih zavez o ločenem zdravstvenem plačnem stebru. 

Zdravniška zbornica: Razmere v zdravstvu slabe, stavka zdravnikov je zadnji ukrep

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je ob napovedi splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov ocenila, da razmere v zdravstvu niso dobre in se morajo urediti. Poudarila je, da si zdravniki stavke nikoli ne želijo, saj pomeni dodatno tveganje za bolnike, je pa to zadnji ukrep, če ustreznih dogovorov ne bo.

Hkrati ocenjuje, da mora država sprejeti interventne ukrepe, ki bodo v javno mrežo privabili in zadržali dovolj osebja tako zdravnikov in zobozdravnikov kot sester, administratorjev, strežnic, informatikov in ostalih, da bodo lahko zagotavljali potrebe prebivalstva.

Pri tem so v zbornici poudarili, da so zdravniške organizacije že ob prvem predlogu interventnega zakona, ki naj bi ga pregledali in predlagali dopolnitve v enem dnevu, pripravile številne dopolnitve in popravke. Dodatne dopolnitve so na ministrstvo poslale naknadno ter predstavile na odboru za zdravstvo v DZ. "Opozorili smo, da morajo v primeru izrednih razmer ob naravni nesreči ukrepi, kot so delovna obveznost, preklic dopustov in razporejanje zaposlenih, veljati za vse zaposlene, tudi v drugih dejavnostih, ne samo v zdravstvu. Pripombe zdravniške stroke niso bile upoštevane," so še zapisali.

Poudarili so, da v zbornici razumejo pomen zakona, ki mora urediti zdravstveno zavarovanje, vendar pa ta ne vsebuje ničesar, kar bi zdravstvo izboljšalo. Prepričani so, da nekateri členi zdravstvene delavce celo spodbujajo, da bi delo v zdravstvu opustili.