Stavkokazov med zdravniki ni bilo

Zahtevajo sprejem standardov in normativov, ki so jih zdravniške organizacije v modri knjižici pripravile leta 2008. Hočejo manj bolnikov na enega družinskega zdravnika, ki bi jih imel 1500 namesto 2200. Da bi dosegli število, bi potrebovali več kot 300 dodatnih družinskih zdravnikov.

Za prvi pregled bolnika z akutno boleznijo bi imel zdravnik na voljo 12 minut, s kronično boleznijo 15 minut. Danes je povprečje okoli sedem minut. Za telefonski posvet je v okviru modre knjižice predvidenih pet minut, za predpis recepta pa štiri minute. Za sistematičen pregled otrok in mladostnikov standardi predvidevajo 20 minut, povprečni minimum za strokovno opravljen ginekološki pregled je 15 minut.

Zdravnike je med enourno opozorilno stavko nagovoril predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin. Poudaril je, da standardi in normativi niso "fasada za zvišanje plač. Iz nas so se delali norca, ampak se ne bodo več." Pričakuje, da se bodo pri zaostritvah stavkovnih zahtev v prve vrste postavili predstojniki oddelkov, pred mlajše in ranljivejše zdravnike. Zahtevajo tudi zviševanje plač na trikratno povprečno slovensko plačo. "Zdravniki smo elita pri svojem delu, ne pa po plačah," je dejal.

Pravni zastopnik Fidesa Bojan Popovič je opozoril, da se je masa plač za zdravnike v zadnjih letih zmanjšala za 24 odstotkov. Najprej je treba nekaj narediti na področju osnovnih plač, je poudaril, "ker je povprečna plača mladega zdravnika med 1800 in 2000 bruto, ki je dvakratna minimalna plača". Opozoril je tudi na prizadevanja o ukinitvi plačila nadur. "Lahko pričakujemo še nadaljnjo kompresijo med plačnimi razredi," je opozoril.

Predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina je dejal, da so si zdravniške organizacije enotne in podpirajo zahteve Fidesa. Standardi in normativi so po njegovem mnenju simbolni akt začetka in izkaz volje ministrstva, da začne z zdravstveno reformo. Po njegovih besedah ministrstvo nima zadostne avtoritete, da bi uspešno krmarilo slovensko zdravstvo. Vlogo je prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar je poguba za slovensko zdravstvo, je opozoril. Prepričan je, da niti ministrica Milojka Kolar Celarc ne more preseči dediščine, ki jo je dobila od hitro se menjajočih zdravstvenih ministrov, pač pa ji mora dati podporo predsednik vlade Miro Cerar.

V sindikatu ljubljanskega kliničnega centra opozarjajo, da so skoraj vse plačne skupine v zdravstvu podcenjene in premalo plačane. Prepričani so, da bi jih morali biti izvzeti iz sistema javnih plač. V kliničnem centru bi vsak deveti zaposleni prejemal manj kot je minimalna plača, če ne bi dobival dodatka do minimalne plače, in kar vsak tretji ima manj kot 1000 evrov bruto plače, trdijo in pozivajo vlado k ukrepanju.

Po pojasnilih Kuštrina je delovanje Fides in zdravniških organizacij usmerjeno tudi v reformo, ki je nujno potrebna. Zdravniška prizadevanja za reformo zdravstvenega sistema pa je ponazoril z nedavno letalsko nesrečo v Franciji, kjer je kopilot namerno strmoglavil letalo, medtem ko je pilot skušal razbiti vrata do pilotske kabine s sekiro. "Če ne bomo prijeli za krmilo, bomo strmoglavili," je dejal.

"Moramo spremeniti smer države in jo bomo tudi spremenili. To vam obljubim, če boste z nami," je še dejal zbranim stavkajočim zdravnikom. Če jim vlada ne bo prisluhnila, bodo 28. maja izvedli celodnevno opozorilno stavko. "To pomeni hudo motnjo v zdravstvenem sistemu. A za to bo odgovorna politika," je dejal Kuštrin in opozoril na ignoranco ministrice.

Konfederacija sindikatov Pergam razume stavko, a hkrati opozarja, da je treba zadeve reševati celovito. Zavzemajo se za standarde za vse poklicne skupine v zdravstvu. Prav tako zahtevajo, da se celovito pristopi k odpravi anomalij v plačnem sistemu in da se najpozneje do konca junija najde sistemska zakonska rešitev za medicinske sestre s srednjo izobrazbo. Če se ministrstvo do njih ne bo opredelilo do konca meseca, bodo tudi sami razmislili o stavki.

'Problem ostaja v sistemu'

V ljubljanskem kliničnem centru se je stavke aktivno udeležilo približno 150 zdravnikov. Sporočili so, da je stavka legitimna pravica zaposlenih za izražanje nezadovoljstva in zahtev, po njihovi oceni je bolniki niso občutili, ''razen zamika določenih aktivnosti''. Od devetih zdravnikov, ki so bili takrat na delovnem mestu, so se v novomeškem zdravstvenem domu stavke udeležile štiri družinske zdravnice, dve specializantki družinske medicine in fiziatrinja. Poleg njihovih zaposlenih je bilo še okoli 30 zdravnikov iz novomeške bolnišnice, pritožb zaenkrat niso prejeli. Vodstvo ljubljanskega zdravstvenega doma sicer razume zahteve stavkajočih, a stavke ne podpira.

Po besedah predstavnice sindikata Praktik.um Tatjane Kitić Jaklić so v kranjskem zdravstvenem domu stavkali vsi dežurni zdravniki, podprli so jih tudi pediatri, ki pa zaradi obravnave malih bolnikov niso aktivno sodelovali. Med 8.30 in 9.30 niso imeli naročenih pacientov, obravnavali so vse nujne primere. Poudarila je, da jim je dovolj obljub o spremembah. Po njenih napovedih bo po sprejetju normativov modre knjižice bolnik postavljen v središče, večinoma mu bodo pomagali na primarni ravni, manj bo napotenih naprej.

Tudi v koprskem zdravstvenem domu so stavkali vsi zdravniki. Nekateri so ostajali na delovnih mestih, vendar o stavkokazih ne moremo govoriti, je sporočil njihov direktor Matevž Ravnikar. A tokratne stavke osebno ne podpira, saj "čas zanjo ni primerno izbran oziroma niso izkazali dovolj razumevanja do zapletenosti reševanja problema. Stavka je tudi dvoumna in omogoča nasprotnikom, da jo tolmačijo kot stavko za boljši osebni dohodek zdravnikov". Problem ostaja v sistemu, je poudaril.

V mariborskem zdravstvenem domu so bili zdravniki na svojih delovnih mestih, a so bile ambulante med 8. in 9. uro zaprte in ni bilo naročenih pacientov. V nujnih primerih je bil zdravnik dosegljiv, so sporočili. ''Stavko razumemo kot upor zdravnikov razmeram v zdravstvu. Ker gre za opozorilno stavko, jo razumemo kot sporočilo, da bodo zdravniki stavko uporabili za dosego svojih ciljev, če druga sredstva ne bodo uspešna,'' je pojasnil njihov direktor Jernej Završnik.

V celjski bolnišnici je delo na bolnišničnih oddelkih potekalo kot na dan nedelje ali praznika, nemoteno so delovale ambulante za nujno medicinsko pomoč, otroškega oddelka kirurških strok in otroškega oddelka. Zagotovljene so bile vse nujne zdravstvene storitve, za otroke do 18. leta starosti in bolnike, starejše od 65 let, in za nosečnice in porodnice. Ponekod so bili zamiki. Vodstvo sicer podpira oblikovanje standardov in normativov, saj so pomembno orodje za uspešno upravljanje bolnišnice, vendar morajo biti sprejeti za vse poklicne skupine, ki sodelujejo v zdravstvenem timu. Zahtevo o večjem nagrajevanju razumejo pri zdravnikih specialistih, ki so se zaposlili, ko so bila ustavljena vsa napredovanja, in ostajajo na izhodiščni plači kljub večletni delovni dobi.

Ministrica: Stavka ni potrebna

Ministrica Kolar Celarc vztraja, da stavka ni potrebna. "Ni treba vzpostavljati nekega problema in izrednih razmer," je dejala. Poudarila je, da so se s predstavniki zdravstvenih organizacij, tudi Fidesom, že v začetku marca dogovorili o načinu dela in o časovnici, nato so se sestali še z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem. Na sestanku so sprejeli določene sklepe, ki jih ministrstvo za zdravje po njenih besedah tudi izvaja. V ponedeljek se je sestala delovna skupina za standarde in normative zdravnikov, ki se je odločila, da bodo nadgradili modro knjižico, in sprejela časovni načrt. "Moj resen namen je, da tudi držim in realiziram obljube," je poudarila.

Doslej tri večje stavke zdravnikov

Največja stavka zdravnikov je bila med 21. marcem in 12. aprilom 1996. Takrat so zahtevali predvsem povišanje plač. Za splošnega zdravnika so zahtevali osnovno plačo v višini 2,5-kratne povprečne plače, za specialista pa trikratno povprečno plačo. Po treh tednih so z vlado našli skupno besedo, dvignil se jim je količnik plače kot tudi dodatkov.

Naslednja splošna stavka zdravnikov je bila leta 2002. Zahtevali so upoštevanje 40-urnega delovnega tedna in ustrezno plačilo ur, ki presegajo 40-urni delovnik. Prav tako so zahtevali najmanj 12-urni počitek med dvema delovnima dnevoma. Dogovor med vlado in Fidesom ob koncu stavke se je predvsem nanašal na opredeljevanje in ovrednotenje nadurnega dela. Takrat so zdravniki stavkali več kot dva tedna, a so svoj protest izrazili nekoliko mehkeje kot leta 1996. Delali so po 40 ur tedensko in še največ dodatnih 10 ur po pisnem nalogu o podaljšanem delovnem času.

Tretji večji protest zdravnikov je sledil leta 2010. Tudi takrat se niso odločili za klasično stavko, pač pa je več kot 3500 zdravnikov za več kot 10 dni umaknilo soglasje za delo preko polnega delovnega časa. Za potezo so se odločili, ko je državni zbor potrdil novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je med drugim znižala višino dodatka za nadurno delo. Zaradi preklica soglasij zdravnikov so tudi odpadali operativni posegi.

Vmes so zdravniki večkrat opozorilno stavkali, a je na koncu niso izvedli. Stavko so denimo napovedali tudi aprila 2008, a so jo takrat preklicali tik pred zdajci. Poleg posebnega tarifnega dela v kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike so takrat izpogajali pripravo standardov in normativov, katerih sprejetje in upoštevanje zahtevajo še danes.

Po mnenju nekaterih poslanskih skupin stavka zdravnikov upravičena, po mnenju drugih gre za izsiljevanje

Poslanka Nada Brinovšek (SDS) stavko vidi predvsem kot odraz slabega stanja v državi in v zdravstvu, posledično tudi dela ministrice. Po njenem mnenju bi bilo treba temeljito prevetriti tudi zdravstveno zakonodajo.

"Verjetno ena ura današnje stavke ne pomeni veliko, vsaj za bolnike ne, je pa opozorilo, da je treba narediti korak naprej pri sprejemanju standardov in normativov," je stavko ocenil Tomaž Gantar (DeSUS).

Po mnenju SD stavka ni najboljši način za reševanje problemov, ki so se v zdravstvu skozi leta nabirali prav zaradi odlašanja sprejema sistemskih rešitev. Od vseh vpletenih pričakujejo, da bodo našli vsaj delne rešitve.

Miha Kordiš (ZL) pa je poudaril, da je zahteva za dvig plač ozka cehovska zahteva dela zdravništva, ki popolnoma spregleda veliko težji položaj drugih zdravstvenih delavcev in omejitve plač v vsem javnem sektorju.

Po mnenju Jerneja Vrtovca (NSi) pa je stavka upravičena, in sicer predvsem zaradi tega, ker še vedno nimamo urejenih osnovnih stvari v zdravstvu. Stavko po njegovih besedah vidijo v luči prizadevanj, da bi se stvari v zdravstvu uredile, saj neurejene razmere, ki jih najbolj čutijo bolniki, v veliki meri občutijo tudi zdravniki in drugi zdravstveni delavci.

Alenka Bratušek (ZaAB) je, kot pravi, razočarana, da je danes prišlo do stavke. "Dejstvo je, da razmere v zdravstvu niso najboljše in da mogoče nova vlada ni najhitreje začela z reševanjem teh problemov," meni. A po njenih navedbah so se z zdravniki že začeli pogovarjati, zato bi bilo prav nekaj več strpnosti na strani zdravnikov.