Zdravnik, ki pregleduje Adriine pilote: To so zdravi delavci

Kandidata za službo pri slovenskem prevozniku Adrii Airways izprašata zdravnik in psiholog, je pojasnil predstojnik Centra za medicino dela in športa na Zavodu za varstvo pri delu Marjan Bilban. Zahtevajo njegovo celotno zdravstveno dokumentacijo, reši vprašalnike, pregleda ga specialist medicine dela z licenco za komercialne polete. Sledijo različne preiskave, med katerimi je tudi razgovor s psihologom, testiranje psihomotoričnih sposobnosti, osebnosti in inteligentnosti. Nato je izdelava mnenja o primernosti, ki je vključeno v celotno zdravstveno dokumentacijo. Pregled traja celo dopoldne.

Vprašanja za kandidate se stalno spreminjajo in Bilban jih "zaradi doktrine psihološkega ocenjevanja" ni želel izdati. "To niso vprašanja za splošno javnost," je poudaril. Pravi pa, da med postopki z veliko verjetnostjo odkrijejo osebo z duševnimi motnjami. ''Pri človeku pa z gotovostjo ni mogoče nikoli ničesar trditi. Lahko je nekdo na pregledu EKG z normalnim srčnim utripom in bo v hipu, ko bo šel z mize, doživel srčni infarkt.'' Vendar so po njegovih besedah vsi testi, razgovori in poznavanje testirancev dobri kazalci, da je vse v redu.

Pilote pregleduje že 25 let in po njegovih izkušnjah niso bolj nagnjeni k duševnim boleznim kot drugi. Ravno nasprotno – ''večkrat so pregledani in gre za tako imenovani fenomen zdravega delavca. Manj obolevajo, saj so večkrat pregledani. Poznam vse Adriine pilote in vsi ogromno dajo na svoje zdravje, počutje, tudi na izgled''. Po njegovih besedah so skoraj vsak dan v fitnesu. Do 40. leta imajo letne redne zdravniške preglede, nato so pregledi na pol leta, če letijo sami. Če vozita dva – kopilot in pilot – so polletni pregledi po 60. letu. Vendar redni pregledi ne vključujejo psiholoških testov, ki so samo pred zaposlitvijo ali ob nakazovanju duševnih stanj.

Ustanovitelj nove letalske družbe v Novi Zelandiji in soavtor knjige o izginotju letala Malaysia Airlines MH370 Ewan Wilson je medtem poudaril, da letalsko osebje ob dolgih delovnih urnikih in hkrati dolgih obdobjih prostega časa na tleh ni bolj nagnjeno k duševnim boleznim kot splošna populacija. Se pa zaveda, da na plečih nosijo veliko odgovornost, ki jo nekateri občutijo kot veliko obremenitev. A v letalski industriji je po njegovih besedah velika stigma duševnih bolezni. "Če bi pilot potarnal nadrejenemu, da je depresiven, bi mu pred koncem stavka prepovedal letenje. Letalsko osebje namreč dela v okolju, kjer ni priporočljivo izražati tovrstnih pomislekov. Čeprav bodo letalske družbe zanikale, je res," je dejal.

Bilban je dejal, da navedeno ni samo pri pilotih. ''Če bi doživel infarkt, bi vsem povedal v službi. Za duševno bolezen pa zaradi stigme ne bom nikomur povedal,'' je ponazoril. Vsakemu pilotu svetuje, naj se ob kakršnih koli težavah obrne nanj. Po dobrih 20 letih dela z njimi upa, da mu nihče ne skriva ničesar. Vse Adriine pilote namreč tudi osebno pozna in meni, da mu zaupajo.

Doslej se je nanj obrnilo nekaj pilotov z osebnostnimi motnjami, z depresijo in odvisnostjo od alkohola. Skoraj tedensko se obračajo nanj piloti, ki so na primer dobili zdravila za visok pritisk ali za seneni nahod in jih zanima, ali jih lahko jemlje, da ne bi vplivala na njihovo sposobnost letenja. O diagnozi ne obvešča delodajalca, temveč ga obvesti le o nezmožnosti zaposlenega za delo.

Depresivnemu pilotu lahko pomagajo z zdravili, a samo, če ne vplivajo na njegovo sposobnost letenja. Če gre za hujšo depresijo, za določen čas ne more leteti. Zeleno luč za vnovično vrnitev na delo dobi po pozitivnem mnenju psihiatra. Pri depresiji gre tudi sicer večinoma za odziv na nek neprijeten dogodek, kot je smrt bližnjega, ločitev in podobno, po ustreznem zdravljenju lahko bolnik zaživi normalno življenje.