Zdravljenje bolnikov z multiplo sklerozo zastalo, vse več duševnih stisk

Kot je povedala zdravnica družinske medicine in strokovna vodja Zdravstvenega doma Nova Gorica Polona Campolunghi Pegan, je primarni nivo zdravstva epidemijo dočakal v dokaj slabi kondiciji, saj smo se že pred njenim pojavom soočali z izzivom težke dostopnosti do zdravnikov družinske medicine in primarnih pediatrov. Po njenih besedah pa se je v prvem valu epidemije primarno zdravstvo soočalo predvsem s pomanjkanjem zaščitne opreme, pomanjkljiva pa je bila tudi organizacija, ki bi omogočala varno obravnavo pacientov. Obenem so se morali soočiti z dodatnimi delovišči, kot so covidne ambulante in cepilni centri, ki so jih bili primorani pokriti z enakim številom zdravstvenih delavcev, kot so ga imeli prej.

"Po drugi strani so nam veliko breme predstavljala administrativna opravila, ki jih je ravno tako moralo opravljati medicinsko osebje," je dodala. Zaradi omenjenih opravil jim je primanjkovalo časa, ki bi ga lahko namenili pacientom, ki so potrebovali zdravniško pomoč tudi zaradi drugih bolezni, kot je multipla skleroza.

Diagnostika je zastala tudi iz drugih razlogov. Kot je dejala, si kar nekaj ljudi v času epidemije zaradi strahu pred okužbo ni upalo priti k zdravniku. Ker pa v času popolnega zaprtja niso delovale tudi nekatere specialistične ambulante, razen za nujne primere, je bil zaostanek tudi v diagnostiki na sekundarnem nivoju.

"Tudi preventive preglede smo izvajali v zelo okrnjeni obliki, zato je bilo marsikatero obolenje, ki je bilo pridruženo multipli sklerozi, slabše vodeno," je poudarila.

Predsednica društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renata Žohar je sicer opozorila, da dejanskih posledic, ki jih je epidemija covida-19 pustila na bolnikih z multiplo sklerozo še ni mogoče točno opredeliti. "Zato moramo biti nanje še posebej pozorni in pripravljeni," je dejala.

Profesorica pri katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti v Ljubljani Tanja Repič Slavič pa je pojasnila, da so se bolniki z multiplo sklerozo v času epidemije soočali tudi z duševnimi težavami. Zaradi dela od doma so bili pogosto pod stresom. "Ker je doma ostala vsa družina, so ob delu starši morali poskrbeti še za otroke," je pojasnila.

Kot je dodala, pa se je pri mladostnikih, ki že v povprečju veliko časa preživijo za raznimi elektronskimi napravami, povečala digitalna odvisnost, bolj pa so bili izpostavljeni tudi spletnemu nasilju. Prvi korak pri soočanju z duševnimi težavami pa je po njenih besedah pogovor. "Vsak bolnik ali zdrav človek v taki situaciji potrebuje odraslo osebo, ki ji lahko zaupa svoje probleme," je izpostavila.

Novinarsko konferenco je organiziralo društvo Spoznajmo multiplo sklerozo.