Gospod minister in podpredsednik vlade, začnimo pri najbolj aktualni in vroči temi: vojna v Ukrajini. Slovenija se na krizo odziva diplomatsko in politično v okviru EU in Nata – to vidimo tudi po aktivnostih premiera Janše. A realna moč naše države je v tem sporu majhna. Kako pa se vlada pripravlja na realne posledice za našo državo?
Reševanje nesporazumov v 21. stoletju z nasiljem je popolnoma nesprejemljivo. Z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v Ukrajini. Pred časom smo, tudi jaz osebno, komunicirali z vsemi slovenskimi podjetji, ki delajo v Ukrajini in Rusiji. Opozorili smo jih na nevarnosti in možnosti, ki jih bodo imeli, ker smo že takrat vedeli, da se bomo v takem primeru najverjetneje odzvali s sankcijami. Seveda je potrebno povedati, da nismo pričakovali tako brutalnih aktivnosti. Dejstvo je, da je na ekonomskem področju ogroženo sodelovanje Slovenije z obema državama. V prvem primeru gre za to, da smo ustvarili v zadnjem letu 1,35 milijarde evrov, v drugem pa skoraj 300 milijonov evrov. Upam, da bo čim prej prišlo do reševanja sporov po diplomatski poti in ne po tej, ki za nas ni sprejemljiva. In verjamem, da bomo tudi za gospodarsko sodelovanje našli rešitve, ki bodo mogoče. Sicer pa v nasprotnem primeru, glede na to, kar slišimo, bomo absolutno spoštovali in izvajali sankcije, ki so jih voditelji držav članic Evropske unije sprejeli.
Kaj ste včeraj odločili na zaprti seji vlade? Kako lahko Slovenija iz zaprte države spravi okoli 60 tam živečih Slovencev in njihovih družin? Bodo v okviru Nata v bližino kriznega območja poslani tudi slovenski vojaki?
Dejstvo je, da bo Slovenija na prošnjo Ukrajine pomagala z materialnimi sredstvi, ki so bila zaprošena. Na drugi strani je večina Slovencev, ki je bila v Ukrajini že evakuirana, tistim, ki so ostali tam, pa bomo po naših zmožnostih in njihovih potrebah pomagali, če bo potrebno. V vsakem primeru pa verjamem in upam, da bodo ukrepi, ki se bodo izvajali, učinkovali v smeri, da se čim prej pride do diplomatske rešitve. V nasprotnem primeru bomo imeli ekonomske posledice vsi na vseh straneh.
Ste mogoče že ocenili, kakšne posledice bodo?
Povedal sem, kakšna je bila trgovinska menjava v lanskem letu. Ta promet je v primeru nerešitve problema v vsakem primeru ogrožen.
Ena od posledic, ki jo lahko pričakujemo, so tudi begunci? Trenutna vlada je imela glede migracij doslej zelo konservativno politiko. Bi se to lahko spremenilo? Bo država sprejela ukrajinske begunce? Koliko?
Brez rezerve lahko rečem, da bomo naredili vse in tudi sprejeli vse begunce, ki bodo želeli priti v Slovenijo, tako kot je bilo napovedano. Seveda v okviru nekih možnosti. Trenutno ne bi špekuliral s številkami. Slovenija bo beguncem pred vojno vihro nudila zatočišče.
Kaj je tukaj razlika med bežečimi Ukrajinci in pred tem bežečimi Sirijci in Afganistanci?
Ni razlike. Mislim, da smo v načelu bili odprti za begunce tudi prej. Gre za razliko med tistimi, ki zlorabljajo vojna dogajanja kot izgovor za migracije in tistimi, ki so begunci.
Tema, ki je s tem tesno povezana, je tudi energetska kriza. Vaša vlada se je odzvala z ukrepi, med katere so vključeni energetski bon za 150 evrov, oprostitev omrežnine za elektriko, nižje trošarine za vse energente in 70 milijonov evrov za gospodarstvo. Bo to ustavilo podražitve položnic?
Potrebno je povedati, da smo ravnali hitro in da smo že v preteklosti dokazali, da se hitro odzivamo na izzive, ki se postavijo pred prebivalstvo in gospodarstvo. Energetski paket, ki smo ga sprejeli, je začasen. To je potrebno povedati. Ni bil sprejet v luči tega, kar se sedaj dogaja v Ukrajini. To dogajanje bo, skoraj prepričan sem, imelo oziroma že ima vpliv na energetsko področje. Paket je težak 200 milijonov evrov. Gre za to, da želimo pomagati 700.000 prebivalcem. Oprostitev omrežnine bo zmanjšala položnice med 30 in 35 odstotki. Paket pomoči gospodarstvu so uskladili z evropsko komisijo. Najprej smo želeli pomagati energetsko intenzivnim oz. samo tistim podjetjem, ki so zaradi krize bolj prizadeta. Spoštovati moramo pravila igre državnih pomoči, zato smo se odločili, da s paketom, težkim 70 milijonov znotraj teh 200 milijonov, pomagamo gospodarstvu. Edini pogoj, da je pogoj rast cen energentov iz lanskega na letošnje leto več kot 40-odstoten. Podjetja morajo to znati oceniti in na osnovi tega podati tudi zahtevek. To je prvi korak. Dodatne ukrepe bomo sprejeli, ko bomo prišli do ocene, kakšne bodo neposredne posledice dogajanja v Ukrajini. Dejstvo pa je, da bo to imelo vpliv in ima vpliv na cene plina, posledično pa tudi na naftne derivate in ceno elektrike. Čeprav je pri elektriki potrebno povedati, da mi približno 85 odstotkov vseh slovenskih potreb proizvedemo pri nas, in sicer iz vodnih virov, nuklearnega dela in TEŠ.
Uporabili ste zelo zanimivo besedno zvezo "Se hitro odzivamo". Ukrepi gredo v pravo smer, o tem soglasje v slovenski družbi obstaja, ampak prihajajo pa zelo pozno. Vlada je ukrepe sprejela 29. januarja. Šele ta teden pa so bili sprejeti v Državnem zboru. Marca naj bi se poznalo na položnicah, toda to je bila top tema že oktobra na vrhu EU – Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju. Zakaj je vlada čakala skoraj do konca kurilne sezone?
Vztrajam pri tem, da smo se odzvali hitro, zato ker so posledice cen v prakso prišle z zamikom. Pri nekaterih podjetjih resda prej, ampak predvsem pri tistih, ki niso imeli podpisanih pogodb o dobavi električne energije. Gre za to, da je manjši del gospodarstva in tudi fizičnih potrošnikov to začutil že v lanskem letu. Večini pa se zadeve spreminjajo sedaj, ko so jim potekle pogodbe in ko so se zadeve dodatno spremenile. Kljub vsemu je ta proces odzivanja zelo hitro zaživel v praksi. Konec koncev smo jih tako kot v vseh prejšnjih desetih protikoronskih paketih hitro pripravili in uskladili z deležniki v največji možni meri in jih potem tudi sprejeli v parlamentu.
Kaj pa ukrep izenačitve vseh gospodinskih odjemalcev? To je na papirju enostavno, v praksi dolgotrajno in najverjetneje stvar tožb med dobavitelji in upravniki.
Na energetskem področju imamo trg. Vsak fizični potrošnik energije in vsak potrošnik energije iz gospodarstva se sam odloča, s kom bo sklenil pogodbo. Imamo pozitivne zgodbe zaradi tega, ker smo uvedli trg. Imamo tudi take, ki so se odločili za slabše, manj uspešne ponudnike električne energije. To je neke vrste šola za vse nas, da bomo znali ceniti stabilnost podjetij, s katerimi sklepamo pogodbe. Seveda pa moramo pogledati malo bolj v ozadje tistih podjetij, ki pa so bila špekulativna in so svoje kupce pripeljala na tanek led. Tukaj bomo morali najprej pregledati obseg vseh teh dogodkov in potem videti, kje je potrebno sprejemati kakšne posebne ukrepe.
Medtem ko se ljudem dražijo položnice, pa se v državni energetiki vrsti serija odmevnih kadrovskih rezov oz. menjav, od Roberta Goloba, Andreja Ribiča do nazadnje Martina Novšaka. Predlog za njegov odpoklic je prišel na predlog nadzornice iz kvote Konkretno, Ksenje Flegar, ki deluje na vašem ministrstvu. Zakaj tak kadrovski cunami tik pred iztekom mandata vlade?
Povedati je potrebno, da lahko to dogajanje na kadrovskem področju zelo kvalificirano ocenim od znotraj, saj zaključujem mandat že v tretji vladi in vseh teh kadrovskih premikov in rošad ni ne več ne manj kot v drugih vladah, v katerih sem deloval doslej. Je pa razlika, da sedaj vlada suvereno sprejema svoje odločitve. Prej pa je bila vlada servis za kadrovske spremembe nekaterih omrežij iz ozadja ...
Ampak vi ste bili tudi del teh vlad ...
Da, ampak nisem kadroval kot minister. Lahko pogledate moj vpliv pri kadrovanju na področjih v podjetjih z državno lastnino. In tudi tukaj, ko govorite o povezavi kadrovskih rošad v energetiki s strani naše stranke, moram reči, da ste me nasmejali. Seveda je to odločitev vlade. Za energetiko je pristojno ministrstvo, ki ga nima v rokah naša stranka. Jaz verjamem, da je prišlo do sprememb v energetiki zaradi tega, ker je potrebno vnaprej zastaviti pot za reševanje izzivov, ki bodo zelo veliki. Obdobje, ko smo imeli v Evropi in Sloveniji na razpolago poceni energijo in smo izvažali smeti, je mimo. Danes prihajamo v obdobje, ko bo potrebno zares jemati to zgodbo zelenega in digitalnega prehoda ter prehoda na krožno gospodarstvo. Pred časom so nekateri mislili, da so to samo floskule in lepo povedane besede. Ampak tu gre za spremembe, ki so pomembne na vsebinskem strukturnem področju, znotraj katerega si moramo tudi na energetskem področju zagotoviti stabilnost.
Na položaj Novšaka neuradno prihaja državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok. Je bilo usodno njegovo zavezništvo z Robertom Golobom? Gre za postavljanje "naših" na ključna mesta v času, ko država postavlja temelje za naslednji državni megaprojekt - gradnjo 2. bloka JEK?
Potrebno je povedati, da ima vsaka vlada pravico, da na odgovorna mesta podjetij, ki so v državni lasti, postavlja ljudi, za katere smatra, da bodo politiko, ki jo pelje vlada na določenem področju v najboljši meri tudi realizirali. Jaz osebno ne morem komentirati kadrovskih rošad v smislu imen, zato ker sam ne sodelujem pri tem. To je stvar ljudi, ki operativno vodijo te procese na energetskem področju.
MGRT je v primeru plače Roberta Goloba na GEN-I novembra lani uvedlo prekrškovne postopke za nadzornike. Kaj so pokazali? Zakaj ti postopki šele ob koncu njegovega mandata, če bi jih lahko sprožili že prej?
Ta postopek je v teku, zato ga v tem trenutku ne morem komentirati. Lahko rečem, da verjamem, da bo relativno hitro zaključen. Postopek smo uvedli na priporočilo računskega sodišča, ki nas je opozorilo na neskladja, ki se pojavljajo v tem podjetju. Ministrstvo je resda odgovorno za nadzor plač po Lahovnikovem zakonu, vendar nimamo niti inštrumentov niti pravice, da sami vršimo kakršen koli nadzor. Obveznost dajanja poročil je na organu nadzora podjetij, ki so v državni lasti. Mi smo pozvali podjetje, naj nam posreduje podatke, ki jih potrebujemo, da lahko presodimo, ali je ta zakon kršen ali ne.
Tu ni težave, absolutno je to pristojnost ministrstva. Časovnica je malce nenavadna. Gospod Golob je pred časom dobil soglasje vašega ministrstva, da je njegova plača v skladu z vsemi zakoni, na koncu mandata pa problematizirate to plačo.
Ne, to ne drži. On je dobil soglasje nekaj let nazaj. Vmes so bile spremembe, ki so se v lastniškem smislu spremenile v celotnem sistemu energetike. Mnenja so različna. Potem ko smo bili pozvani s strani računskega sodišča, smo tudi mi podjetje pozvali, naj nam še enkrat posreduje podatke ...
Kakšno je vaše mnenje? Je ta plača problem?
Moje mnenje je, da je potrebno s strani organov nadzora dobiti podatke. Sam osebno moram reči, da si težko predstavljam, če imate štiri lastniško povezana podjetja, od katerih so tri 100-odstotno v državni lasti, da ta sistem ne bi bil večinsko v državni lasti. Ampak to je samo moje mnenje. Jaz nisem tisti, ki lahko presoja, kaj je v resnici res. To bodo odločili ljudje, ki vodijo prekrškovni postopek.
Če se preselimo v predvolilno politično areno ... Na parlamentarne volitve se odpravljate z zanimivim političnim eksperimentom – Povežimo Slovenijo. Predvolilno koalicijo in skupno listo sestavlja pet že poznanih strank (Konkretno, SLS, NLS, Zeleni in Novi Socialdemokrati). Ali gre za recikliranje starih obrazov pod novo blagovno znamko s ključnim ciljem ohranitve desne vlade tudi po volitvah?
Sedaj ste me umestili v nek politični prostor. V politiko sem prišel leta 2014 kot nečlan takratne vodilne stranke (SMC op.a.), oddelal mandat in odšel na volitve kot nečlan te stranke tudi leta 2018. Vanjo sem se vključil šele kasneje. Vseskozi sem deloval po načelu, ki ga uveljavljam tudi sedaj kot predsednik stranke Konkretno – da se pogovarjam z vsemi. Dogovoril pa se bom vedno s tistimi, s katerimi lahko uskladim poglede na prihodnost. Znotraj tega smo zato v okviru nadgradnje naše stranke, ki se je vmes tudi preimenovala, naredili tudi ta prvi korak združevanja s stranko GAS in ustanovili stranko Konkretno. Ne govorimo samo o povezovanju in združevanju, ampak to delamo tudi v praksi. Ocenili smo, da je Slovenija bolestno razdeljena na levi in desni politični prostor ter da v njem vladajo ekstremi. Ocenjujemo, da tisti, ki se s tem ne strinjamo, moramo narediti vse, da ta bolestna, razdeljena politična pola, ki ju je naredila politika, ne pa ljudje, na nek način povežemo. Zato smo ocenili, da je projekt Povežimo Slovenijo pravi. Znotraj tega smo se stranke odločile, da gremo skupaj v volilni projekt na naslednje volitve. Dogovarjamo se, da bomo imeli 88 kredibilnih kandidatov, ki bodo pokrivali vse sfere gospodarstva, javnega sektorja in celo Slovenijo ter bodo enakomerno uravnoteženi. Verjamem, da bodo Slovenke in Slovenci prepoznali ta moment. To gibanje se ni odločilo za sodelovanje vnaprej. Mi se bomo po volitvah pogovarjali z vsemi, ki se želijo pogovarjati, dogovorili pa s bomo tistimi, ki bodo pripravljeni z nami delati na skupnih vrednotah. Teh je pet. Gospodarstvo je na prvem mestu. Močno gospodarstvo pomeni ustrezno socialo, nato zelen in digitalni prehod, debirokratizacija in pa enakomeren razvoj za vse regije.
Kot minister ste ves mandat uvajali zdravstvene ukrepe za omejevanje virusa. Tokrat na vaši listi kandidirajo tudi proticepilci – tako je povedal Marjan Podobnik. Istočasno je na listi tudi nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. Vse za glasove volivcev, gospod minister?
V okviru gibanja bomo delali tri stvari in presojali stvari z vidika: kaj je dobro za gospodarstvo, kaj je dobro za ljudi in kaj je dobro za naravo. Imamo to srečo, da smo se skupaj spravili takšni, ki imamo različne poglede na marsikatero zadevo. Ampak naša moč je v tem, da se znamo o ključnih zadevah dogovoriti, kako zadevo peljati naprej. Tudi kar se tiče cepljenja. Jaz imam svoj pogled na to zgodbo in strinjamo se, da se ima vsak Slovenec pravico odločiti sam, ali se bo cepil ali ne. Se pa tudi strinjamo, da nima nihče pravice s svojimi dejanji ogrožati drugih. Pri tem ne želim izključevati nikogar in upam, da bomo pri ključnih zadevah vedno ravnali usklajeno. Lahko tudi odkrito povem, da je dogovarjanje vedno težko. Še posebej v sestavi strank, ki imajo različen zgodovinski izvor, ampak zaenkrat nam uspeva. In glede na to sem trdno prepričan, da bomo to zgodbo uspešno pripeljali do volitev in potem po volitvah mi odločali, kdo bo sodeloval z nami na poti k letu 2030.
Med člani PS več znanih imen – od županov, predsednika državnega sveta do pevskih legend. Bo za poslanca kandidiral tudi Pahorjev svetovalec Ernest Petrič?
V tem trenutku smo dogovorjeni z več kot 75 odstotkov kandidatov. Smo v zaključni fazi dogovora s kandidati na nekaj področjih. Za sebe lahko rečem, da sem v politiki aktivno od leta 2014. O znanih imenih ne bi preveč izgubljal besed. Imamo pa veliko mladih, neznanih imen, veliko strokovnjakov, športnikov, ki se doslej niso ukvarjali s politiko. Je pa nekaj tudi prekaljenih političnih mačkov, ki so v politiki že 30 let.
Konkretno je nastala s preoblikovanjem iz SMC. "To ni več moja stranka. Ne bom več častni predsednik stranke, ki je ostala brez časti," je ob protestnem izstopu dejal njen ustanovitelj Miro Cerar. Protestniki pa so vam ob vstopu v Janševo vlado očitali prevaro volivcev. Ali aprila 2022 nagovarjate povsem druge volivce kot 2018? Kakšen rezultat pričakujete?
Z veseljem odgovarjam na to velikokrat postavljeno vprašanje o prevari volivcev. Na volitvah 2018 sem bil v svojem okolju izvoljen z veliko večino glasov znotraj stranke SMC. Kot nečlan sem dobil enkrat več glasov, kot je povprečje stranke in 40 odstotkov več kot drugi za mano. In jaz nisem prevaral nobenega volivca. Ker sem to, kar sem obljubljal pred volitvami, zagovarjal tudi po volitvah. To, kar sem govoril in mislil, sem tudi delal. Nikoli nisem rekel, da je ta stranka moja. Sem predsednik stranke, ki jo predstavljajo ljudje liberalnih usmeritev. Naša stranka je, odkar jo vodim, suverena stranka ...
Kdo pa je prej upravljal z njo?
Ne govorim za prej, za sedaj pa lahko rečem, da smo prava liberalna stranka. Verjetno smo zato trn v peti marsikomu. Nagovarjamo vse tiste, ki jim je na prvem mestu gospodarstvo, ki so za socialo vseh tistih, ki so potrebni pomoči, tiste, ki podpirajo prehod v zeleno in digitalno ter podpirajo debirokratizacijo. Zavzemamo se, da postanemo bolj učinkoviti, da vnašamo gospodarsko logiko v javni sektor. Da postanemo bolj uspešni. Nagovarjamo vse tiste, ki so za enakomerni skladen razvoj vseh regij.
Jaz sem se namreč sam vprašal, kako bo v moji vasi, ki je med bolj razvitimi, čez deset let. Pa sem prišel do težkih vprašanj. Gre za to, da bomo enakomerno razvijali državo na vseh področjih, da bodo mladi povsod lahko dobili dobro plačano delovno mesto in da bodo lahko delali poslovno kariero ter ustvarjali družino. Do konflikta v Ukrajini sem govoril, da se meja brani z živo silo, z ljudmi, ki tam živijo in delajo. Očitno imamo spet opravka z nekimi duhovi preteklosti, ki te zadeve rešujejo na drugačen način. Ampak globoko verjamem, da bo Slovenija močna samo toliko, kolikor bo močno njeno gospodarstvo.
Stranka, ki je bila ustanovljena leta 2014, je združila različne sloje, ljudi in ideale ter je znotraj tega doživela že različne transformacije. Ko sem se ji jaz pridružil, je ostalo neko jedro, ki je bilo liberalno in gospodarsko usmerjeno. In na tem jedru gradimo naprej.
Prej ste govorili o uspehu ... SMC je imel leta 2014 rekordnih 36 poslancev. Leta 2018 še 10, leta 2022 pa ima vaša Konkretno le še 4. Prevzemate svoj del odgovornosti za osip? Ste vi grobar SMC?
Najprej začnimo z letom 2018. Jaz sem pomembno prispeval, da je ta stranka prva nova stranka, ki je preživela prve naslednje volitve z osebnim rezultatom, ki sem ga prej pojasnil. Pa še eno zanimivo moramo povedati. Na te volitve smo šli z javnomnenjsko podporo, ki je bila manjša od treh odstotkov. Dosegli smo rezultat, ki je omogočal deset poslancev. Na to sem ponosen, ker sem sam prispeval k temu. Na pobudo sem sprejel izziv za prevzem vodenja stranke. Na začetku sem povedal, kaj bom naredil: da jo bom saniral in usposobil za to, da bo sposobna iti na naslednje volitve. Mi imamo potencial, ki nam omogoča, da bomo te volitve pripeljali skozi. Seveda pa so se znotraj obdobja, ko smo se odločili, da gremo naprej z vsemi, ki so pripravljeni slediti izzivom in da ne bom sledil tistemu, ki je vrgel puško v koruzo, zgodile spremembe. Eni poslanci so se odločili drugače. Z nami je ostalo trdno jedro. Jaz sem odgovoren, da je ta stranka še živa in da bo dosegla dober rezultat na naslednjih volitvah. Zato ima vse materialne in ljudske resurse. Članstvo te stranke je tisto, ki bo odločalo, kam bo šla ta stranka v prihodnje.
Vlada, v kateri delujete, je imela eno ključno nalogo, to je reševanje zdravstvene krize. Po vaši generalni oceni, kako uspešni ste bili pri tem?
No, naša vlada ni imela le te naloge. Od 13. marca 2020 se je seveda ukvarjala z zdravstveno krizo, ki pa je postala tudi ekonomska. To zdravstveno krizo zaključujemo. Ponosen sem na teh 10 protikoronskih ukrepov. Odzvali smo se hitro in ustrezno. To potrjujejo tudi rezultati dela te vlade – imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti in gospodarsko rast, ki je med višjimi v Evropski uniji. Letos bomo blizu petih odstotkov rasti. Imamo bonitete države, ki so najboljše v zgodovini, to nam priznavajo tudi v tujini. Na osnovi podatkov OECD je The Economist ocenil, da smo med zmagovalci epidemije na gospodarskem področju, pred nami je bila le Danska. In to je tisto, kar nam daje danes optimizem za pogled naprej. In potrebno je povedati, da je to osnova, s katero se bomo lahko s pravim pristopom k prestrukturiranju na digitalno, zeleno in krožno še naprej uvrščali med industrijsko najbolj razvite države do leta 2030. Znotraj tega smo vseskozi bili boj s pandemijo. Sprejeli smo, kar ste v javnosti vsi pozabili, zelo tvegano odločitev v prvi fazi pandemije, da nismo zapirali gospodarstva, kot so na primer naši zahodni sosedi Italijani. Pa smo dosegli dvoje. Obdržali smo gospodarske tokove z našimi partnerji v tujini, gospodarstvo pa se je odzvalo z odgovornim odnosom in nismo imeli niti ene resne okužbe znotraj tega.
Se je pa seveda na zdravstvenem področju začelo ustvarjati nezaupanje. Prispevali smo tudi k temu, da z neustreznim komuniciranjem niso bili določeni ukrepi dovolj uspešni. Ampak v povprečju ocene dogodkov v EU ocenjujem, da smo se z zdravstveno krizo dobro spopadli in da so rezultati dobri.
Omenil bi še dva pomembna mejnika znotraj boja z zdravstveno krizo. To je bilo še nekaj mesecev nazaj, ko smo imeli dilemo, ali popolno zaprtje ali poostreni ukrepi, pa smo se na osnovi raznih diskusij s stroko, kjer smo se oprli na mnenje Inštituta Jožefa Stefana, odločili za to, da – saj po njihovi napovedi ni razlike med zaprtjem in poostrenimi ukrepi – izberemo pot, ki je ekonomsko za državo absolutno precej ugodnejša. Nazadnje smo znova pretehtali mnenje zdravstvene stroke na eni strani, gibanje okužb in dogajanje znotraj osmih držav članic EU ter se odločili za sproščanje, ki nam danes omogoča, da na nek način dihamo na vseh področjih življenja dosti bolje.
Potrebno je povedati tudi to: na začetku pandemije nismo vedeli, s čim imamo opravka, vsi smo bili prestrašeni. Danes smo vsi strokovnjaki in vsi vse vemo o virusu, vseh sevih in cepivih. Eno pa je, da moramo spoštovati ukrepe, ki jih še vedno imamo. Da bo življenje po pandemiji drugačno, kot je sedaj, in sicer v smislu varnosti in zdravja. Moramo se v ponudbi celotnega delovanja v državi na to tudi pripraviti.
Ključne gospodarske statistike države so res vzpodbudne. Zdravstvene statistike po dveh letih po prvem izbruhu virusa pa nikakor. Poglejmo številke: več kot 6000 mrtvih, polno precepljenih manj kot 60 odstotkov. Samo pet držav je slabših od naše. Je država postavila biznis pred življenja ljudi?
Država je vseskozi uravnavala oba pogleda in zdravstvu dala prednost. Drži, da smo po precepljenosti med slabšimi, ampak po umrlih ... primerjajte številke in boste videli, da so zadeve podobne tudi pri državah, ki so dosti bolj precepljene kot Slovenija. Ocenjujem, da smo na zdravstvenem področju kljub vsemu nad povprečjem med državami članicami.
Kmalu po začetku zdravstvene krize ste se zapletli v afero z nabavo medicinske opreme. KPK je ugotovil, da ste kršili integriteto in presegli pristojnosti. Kot so navedli, niso bili zagotovljeni niti minimalni standardi javnega naročanja. Vi pravite, da spite mirno, da bi še enkrat ravnali enako in da ste od šefa blagovnih rezerv Antona Zakrajška zgolj zahtevali, da izpolni pogodbo, ki jo je sam podpisal. Ampak pogodba tedaj sploh še ni bila podpisana, samo naročilnica za osem milijonov evrov. Pogodba se je sestavila kasneje in datirala za nazaj. Kdo ne govori resnice?
Za mene je ta zadeva zaključena. Kar sem imel povedati, sem povedal. Moram pa odgovoriti na teze, ki ste jih postavili in ne držijo. Če je nekdo podpisal pogodbo za nazaj, ga morate vprašati po zdravju. Po mojih informacijah je bila tedaj, ko sem zahteval od direktorja Zakrajška realizacijo pogodbe, ta podpisana. Zato morate imeti dokaze, ne pa, da trdite na tak način ...
Gospod Gale trdi, da je bila podpisana samo naročilnica, ne pogodba ...
Govorim o pogovoru z direktorjem zavoda. Govorite, da sem se zapletel. Po sklepu vlade sem bil določen, da kot gospodarski minister poskrbim za nabavo zaščitne opreme. Vi govorite o aferi, ki si jo je nekdo izmislil. Mi smo zagotovili, da so bila skladišča napolnjena po sprejetih pravilih. Inštitucija, ki jo navajate in se deklarira kot neodvisna, je potrebovala dve leti, da je ugotovila, da nisem kršil zakonodaje, da sem kršil integriteto. Jaz pa sem se z mojimi sodelavci takrat moral odločiti v eni sekundi. Poglejte, kdo je sedaj tukaj verodostojen? Tukaj ni kaj dodati. Ko nekdo govori o kršenju integritete, to pove več o njemu. Ne bi komentiral aktivnosti takšnega lika, ki se skriva za neodvisnostjo inštitucije.
Ampak, gospod minister, ni samo KPK. Računsko sodišče je v isti zadevi ugotovilo naslednje ... Ugotovitve imamo tukaj na 250 straneh o poslih in nabavah ...
Poglejte, na tistih 250 straneh nimate niti ene omembe ministra.
Ne, je pa vaše ministrstvo omenjeno in vemo, kdo je minister tega ministrstva ...
In kaj piše notri?
Ena ključnih ugotovitev je, da vlada, vaše ministrstvo, ministrstvo za zdravje, Mors in seveda tudi Zavod blagovnih rezerv pri nabavah niste bili učinkoviti in ventilatorji ob dobavi niso bili primerni za uporabo pri zdravljenju bolnikov s covidom-19. To so citati iz poročila ...
Poglejte, to niso citati, to so trditve, ki ne držijo. Za vso slovensko javnost še enkrat povem, da smo kupili samo toliko ventilatorjev, kot jih je naročilo zdravstvo od štirih podjetij, ki so lahko dobavila. Niti enega več nismo mogli kupiti. Tukaj notri so konstrukti, ki ne držijo. Niti ene trditve nimate v stavkih podkrepljene o tem, kar ste zdaj rekli. Ne piše, da smo bili neučinkoviti na tak način. To, kar je bilo potrebno nabaviti, smo nabavili. Ne drži, kar ste trdili ...
Oprostite, ne trdim jaz, ampak citiram.
Ne citirate, ker nimate v rokah tega ...
Kako ne?
Imate prazen papir ... Morate prebrati, kar piše.
Bom prebral: "Kljub upoštevanju izrednih okoliščin računsko sodišče meni, da vlada, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za gospodarstvo, Mors in zavod, vsak v okviru svojih pristojnosti, pri nabavah zaščitne medicinske opreme niso bili učinkoviti ..."
Zato pa smo nabavili toliko ventilatorjev, kolikor jih je bilo potrebno nabaviti. Vse do zadnjega. Zato smo pravočasno zagotovili vse maske. Tako da še enkrat, ta dva lika, ki vodita navidezno neodvisni inštituciji, se za to navidezno neodvisnostjo ne moreta skrivati in me blatiti že dve leti. Še enkrat vam povem, da kot minister nisem omenjen. Govorite o sistemu več zgodb, seveda pa to pripisujete meni osebno. Jaz sem ravnal učinkovito, ustrezno in skladno z zakonom.
V isti zadevi ste se junija znašli celo v policijski preiskavi, osumljeni za kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev. Zakaj v podobnem primeru denimo hrvaški minister takoj izgubi položaj, vi pa še vedno vztrajate?
Vztrajam zato, ker mi ni nihče ničesar dokazal. Izmišljenih afer v kombinaciji med posamezniki znotraj sistema, ki bi morali skrbeti za to, da so v Sloveniji vse zadeve v redu, ne morem jemati za sebe. Nič mi ni bilo dokazano, še posebej v primeru, ko se je ta predstava delala v sodelovanju z eno od medijskih hiš, kjer ste nekateri vedeli prej, kaj se bo zgodilo kot pa jaz ...
Gospod minister, to ne bo držalo. Najprej, novinarska naloga je, da stvari raziskujemo, ob tem pa so tudi spletni portali blizu vladi o tem poročali že dan pred preiskavo ...
Jaz pričakujem, da boste tudi objavili izsledke, ki bodo prišli na dan, ko bodo, če bodo.
Z veseljem in vedno in v vsakem primeru. Govorite o dveh likih, ki se skrivata za navidezno neodvisnostjo. Zdi se, da imate malce težav s inštitucijami, ki so za to poklicane ...
Poglejte, jaz nimam nobenih težav z nobeno inštitucijo. Imam pa težave z ljudmi, ki zlorabljajo inštitucije za politične cilje. Če bi imeli kaj pokazati, bi to že tudi naredili. Ne more pa se na insinuacijah graditi obtožb. 60 let sem delal korektno in moja načela so taka, da delam na temelju tega, kar sem dobil od staršev. Da lahko trošim, če sem prej ustvaril in da moram ravnati po zakonu, kar tudi počnem. Ne morem na osnovi tega, ker sem se odločil, da naša stranka sodeluje v neki drugi vladi, biti predmet pogroma. Če sem v pravih vladah, je v redu vse, kar počnem, če pa sem šel v napačno vlado, so pa vsa dejanja predmet politizacije.
Dve leti sta minili od te zgodbe in inštitucija, ki ima toliko resursov, se sedaj odloči problematizirati ta dogajanja. Tu se je potrebno vprašati, kdo je neodvisen in zakaj.
Če se vrnemo k hrvaškemu primeru: takrat je bil vaš kolega deležen zgolj suma in je odstopil, vi niste, tu je ta razlika ...
Ni nobene razlike v tem, ali bom jaz odstopil. Nihče mi ni ničesar dokazal. Če so si nekateri izmislili sum, da bi moral nekdo na osnovi vsakega suma odstopiti, je to nesprejemljivo.
Ampak to so policijski postopki. Tu ni več zadosti, da si nekdo izmisli sum ...
Lahko bi že kaj pokazali. Z veseljem bom potegnil posledice ukrepov, če mi bo kdo kar koli dokazal.
Eden od segmentov, ki so najbolj nastradali v krizi, so gostinci. Številni so propadli, saj devetmesečnega vladnega zaprtja niso mogli preživeti ...
To ne drži.
No, to je dejstvo.
Da so številni propadli, ne drži. Ne morete zavajati ...
Več takšnih poznam, ki so propadli.
Številni pomeni pet in več, ne poznate jih, ker niso.
Sem samo navaden državljan in jih poznam več. Ampak vseeno, denarne pomoči so bili deležni vsi, ki so imeli vsaj 20-odstotni upad prometa. A tisti, ki so želeli životariti, so vseeno skušali delati na različne načine, na primer z dostavo. In zdaj, če so zaslužili več, morajo vračati pomoč za izplačane plače. Očitno se je nekaterim bolj splačalo biti zaprt kot delati ...
Me veseli, da ste mi postavili to vprašanje. Vseh deset protikoronskih paketov je težkih šest milijard evrov. Doslej so bile izkoriščene 4,4 milijarde evrov. Od tega sta šli 2,3 milijardi v gospodarstvo, milijarda v gostinstvo in turizem. Turizem je bila najbolj prizadeta panoga še pred covidno krizo, vendar smo ji tudi najbolj pomagali. Znotraj te milijarde imamo tudi turistične bone, kjer smo se odločali med dvema možnostma, in sicer da damo turističnemu gospodarstvu denar za to, da ne dela ali to isto vsoto razdelimo vsem državljanom, da ga potrošijo v turizmu in se mora gospodarstvo potruditi za to, da do tega denarja pride. Mislim, da smo naredili prav in dosegli dvoje, in sicer da je turistično gospodarstvo preživelo in da imamo kolateralno korist, da smo Slovenke in Slovenci spoznali, da se da dopust preživeti tudi v Sloveniji.
To, kar trdite, moram še enkrat ovreči. Dejstvo je, da je turistična panoga bila najbolj prizadeta, ampak je tudi dejstvo, da smo ji najbolj pomagali. In nihče ne more zavajati, da je turizem ostal sam. Prav tako ne more nihče govoriti, da je veliko subjektov v tej branži propadlo. Je pa še eno dejstvo, da je pred nami eno težko obdobje. Turizem bo v postcovidnem obdobju drugačen. Potrebno bo upoštevati zdravstveni in varnostni vidik. Imamo pa to srečo, da imamo v okolici Slovenije, kar se tiče trga, vse, kar potrebujemo. Imamo področje, ki je veliko. V krogu Milana, Dunaja, Budimpešte in Beograda je trg, po katerem lahko pridemo do Slovenije v štirih urah. Mi bomo svojo transformacijo turizma v smeri aktivne zelene destinacije za petzvezdična doživetja morali razvijati z našo ponudbo v smeri, da bomo še naprej aktualni. Na področju ponovnega oživljanja letalskih destinacij pa bomo imeli težave. Obnova turizma bo trajala vsaj nekaj let. Sem optimističen in verjamem, da bo ta zgodba šla pozitivno naprej.
