Meje se od države do države razlikujejo. V Sloveniji se politikom ne splača prikrivati svojega zdravstvenega stanja, vsaj tako menijo strokovnjaki. Po besedah Andreja Drapala, strokovnjaka pri družbi za komunikacijski managment Pristop, smo v Sloveniji v "tisti stopnji razvoja, ko prikrivanje nima perspektive oziroma se slej kot prej vrne kot bumerang."
Vse javne osebe se morajo zavedati, da je njihovo zdravje pomembno tako za stabilnost celotne države kot tudi z vidika vsakega posameznega državljana. Zato bi moralo biti povsem odprto, direktno ter pogosto tudi v sodelovanju z zdravstvenim osebjem," pojasnjuje Suzana Mihelin, strokovnjakinja pri komunikacijski skupini SPEM, in dodaja, da lahko kot zelo pozitiven primer izpostavimo komuniciranje predsednika Kučana ob njegovi zadnji operaciji.
Po mnenju Drapala so mediji pri predsednikovem primeru pretiravali in šli tudi v tiste detajle njegove bolezni, ki niti niso bili potrebni. "V primeru premiera Drnovška pa je teh informacij morda premalo, še posebej zato, ker so s tem razprli celo polje ugibanj, ki se navezujejo na njegove pretekle bolezni," dodaja Drapal.
Poročanje SPEM-a o slabosti premiera Drnovška je Mihelinova ocenila kot pravočasno in korektno, še posebej, ker je premier na obisku v tujini. To pa je po njenem mnenju tudi pomanjkljivost v vsebinskem smislu, saj smo državljani Slovenije upravičeni do podrobnejših podatkov o Drnovškovem zdravstvenem počutju.
Drapal pojasnjuje, da je nekaj zapletov nastalo že na samem začetku obiska premiera v ZDA, predvsem zaradi ugibanj, ali so v programu obiska tudi zdravniški pregledi. "Če je nastal takšen občutek v javnosti, potem gre za nerodnost, ki ima negativne posledice za samega premiera, ni pa to nikakršen problem, če gre premier na preglede kamorkoli. Pomembno je le, da je informacija v obeh primerih dovolj jasna, še posebej, ker je vsem znano, da je imel premier že pred leti težave z zdravjem," dodaja Drapal.
Najbolj razvpit primer prikrivanja zdravstvenega stanja kakšnega pomembnega politika je primer francoskega predsednika Mitterranda, pri čemer so asistirali tudi mediji. Po besedah Mihelinove, so v tujini tovrstna poročanja o zdravstvenem stanju politikov veliko bolj dodelana in v naprej pripravljena. "Dejansko gre za mini krizne situacije v komunikacijskih štabih vodilnih oziroma javnih oseb, kar pomeni, da se komunicira zelo podrobno in natančno ter sproti, s čimer se onemogoča kakršno koli manipuliranje v zvezi z zdravstvenim stanjem javne osebe."
Krizni štabi slovenskih politikov se bodo tako morali v primeru bolezni javnih oseb še marsičesa naučiti.
