Prah sicer nevaren, a tveganje za zdravje 'zanemarljivo'

Res je šlo za kar strupene snovi, recimo kobalt, silikate in druge, a v zelo majhnih količinah, ki jih svetovna zdravstvena organizacija šteje za zanemarljive. Poleg tega pa so jim bili Koprčani, tako pravijo, izpostavljeni kvečjemu 40 ur in v minimalnih odmerkih.

"Na podlagi podatkov ocenjujemo, da ob dogodku v Luki Koper 19. in 20. marca ni prišlo do nekih nesprejemljivo velikih tveganj za zdravje ljudi in za okolje," je povedal Arnuš.

V Luki Koper kakšnih posebnih ukrepov, da bi preprečili podobne dogodke, ne bodo sprejemali. Hvalijo se namreč, da je njihov sistem zaščite pred nesrečami, pa tudi protokoli ob morebitnih nezgodah, brez razpok. So pa obljubili, da tovrstnih tovorov, in seveda tako blizu prvim hišam v mestu, ne bodo več pretovarjali v vetrovnem vremenu. Prav burja je bila namreč razlog za onesnaženje, ker je odnesla prah z umazanih in deloma poškodovanih vreč. Do prave nesreče, do razsutja tovora pa sploh ni prišlo.

Od kod razlike ocene vrednosti tveganja za zdravje ljudi?

Konec marca je burja iz Luke Koper ponesla svetleči prah. Po podatkih Luke je veter med prekladanjem odpihal ostanke tovora s površine vreč, šlo pa naj bi za železov oksid. Kot so ocenili, je šlo za majhne količine, glede na varnostni list, ki je spremljal tovor, pa naj ne bi šlo za človeku ali okolju nevarno snov.

Nasprotno so menili v Zavodu za zdravstveno varstvo Koper, kjer so od vsega začetka opozarjali na potencialne nevarnosti za zdravje, zlasti za bolnike z dihalnimi težavami. Koprska občina pa je za več dni uvedla stroge preventivne ukrepe zlasti za šole in vrtce ter kronične bolnike. Rezultati analize vzorcev, ki so jih nato odvzeli v koprskem zavodu, pa naj bi demantirali trditve Luke, saj je odvzet prah med drugim vseboval tudi magnezij, aluminij, kobalt in nikelj.

Arnuš je ocenil, da je bilo tveganje za zdravje zanemarljivo. Pri tem bi železov oksid lahko sicer na izpostavljenih mestih dražeče deloval na sluznico dihal, vendar zaradi kratkotrajne izpostavljenosti po njegovem ni resneje ogrožal zdravja. Prav tako je bilo glede na mejne vrednosti tudi tveganje, povezano s kancerogenimi snovmi, tako glede koncentracije kot glede izpostavljenosti ljudi minimalno.

Možna razlaga za nekoliko višje vrednosti v vzorcih, ki so jih dobili iz koprskega zavoda – v enem primeru so vzorec pobrali neposredno iz Luke, v drugem pa na koprskih ulicah – pa je po Arnuševem mnenju ta, da so k temu prispevale primesi drugih delcev, ki se v času kurilne sezone nalagajo na objekte.