Zdaj na potezi zunajobravnavni senat. Kdaj bo padla odločitev?

Tožilstvo je pripor predlagalo zaradi ponovitvene nevarnosti, a je preiskovalni sodnik po zaslišanju privedenega ocenil, da glede na predložene dokaze s strani tožilstva ni potrebe za odreditev pripora.

Zadeva gre zdaj avtomatsko v odločanje na zunajobravnavni senat sodišča, pojasnjujejo na tožilstvu. Glede na obsežnost in kompleksnost zadeve je neuradno pričakovati, da si bo ta vzel več dni časa. Tako tožilstvo kot sodišče se namreč s sumi tovrstnega kaznivega dejanja še niso srečali, prav tako ni na voljo sodne prakse, zato primer terja posebno pozornost.

Zunajobravnavni senat ima 48 ur časa, da pove, če se strinja z odločitvijo

A so danes na mariborskem okrožnem sodišču pojasnili, da mora zunajobravnavni senat o nestrinjanju preiskovalnega sodnika s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora odločiti v roku 48 ur od predložitve odločitve preiskovalnega sodnika. Glede na to da so odločitev preiskovalnega sodnika sporočili v nedeljo zvečer, je moč sklepati, da mora biti odločitev zunajobravnavnega senata sprejeta najkasneje v torek zvečer.

"Pristojnost izvenrazpravnega senata za odločanje o nestrinjanju je določena v 202. členu zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predvidena v vseh primerih, kadar se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora," so v današnji dopolnitvi včerajšnjega sporočila za javnost še navedli na sodišču.

V primeru, da izvenrazpravni senat ob odločanju o nestrinjanju odredi pripor zoper določeno osebo, je zoper ta sklep dopustna pritožba na višje sodišče. V primeru, da pritrdi preiskovalnemu sodniku in predlog za odreditev pripora prav tako zavrne, pa je odločitev dokončna, saj pritožba ni možna.

"Odločitev preiskovalnega sodnika, da ne odredi pripora zoper privedeno osebo, ne vpliva na nadaljnji postopek zoper privedenega, ki je zaenkrat v domeni pristojnega državnega tožilstva. Slednje sme, ne glede na odločitev preiskovalnega sodnika, zoper privedenega vložiti obtožni akt ali zahtevo za preiskavo," so še pojasnili na sodišču.

Tožilstvo po besedah vodje mariborskega okrožnega tožilstva Darka Simoniča še vedno stoji za stališči, ki jih je predstavilo v nedeljo pred preiskovalnim sodnikom. O nadaljnjih korakih zaenkrat ne more govoriti. "O nadaljevanju postopka bomo odločili, ko bomo prejeli pisno odločitev senata," je povedal.

Šiško je osumljen kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve v zvezi s kaznivim dejanjem oboroženega upora, za kar je lahko zagrožena kazen do 15 let zapora. Po ugotovitvah kriminalistov je iz objav z zborovanja domnevne paravojaške enote Štajerska varda na začetku meseca v bližini Apač razvidno, da je osumljeni Šiško s pozivi ščuval k strmoglavljanju najvišjih predstavnikov države. Prav tako naj bi bilo iz fotografij in videoposnetkov razvidno, da je osumljeni posedoval jurišno puško, ki spada v kategorijo prepovedanega orožja.

Šiška, ki je vodja samooklicane Štajerske varde, sicer pa predsednik zunajparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija in kandidat na zadnjih predsedniških volitvah, so policisti aretirali po hišnih preiskavah v četrtek na njegovem domu v Mariboru. V soboto zjutraj, ko so ga s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, je ta zanj odredil 48-urno sodno pridržanje, ki bi se izteklo danes zjutraj. Po večurnem zaslišanju v nedeljo popoldne pa je preiskovalni sodnik odločil, da se privedenemu odpravi pridržanje, zato je bil v nedeljo zvečer izpuščen na prostost.