'Zdaj gredo v pokoj še tisti, ki sicer ne bi šli'

"Zadnja pokojninska reforma, ki se bo iztekla leta 2018, je potrebovala pet let, da je zagledala luč sveta in je bila uspešna. Ta, ki se pripravlja sedaj, je v nasprotju s prejšnjo pokojninsko reformo pripravljena na hitro. Še v novembru smo razpolagali z nekimi izhodišči, ampak brez konkretnih odgovorov. V aprilu je zakon prišel v javno obravnavo, ki naj bi trajala 30 dni. In to je to," je na novinarski konferenci Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) v Velenju dejala njegova predsednica Lidija Jerkič in dodala, da imamo pred seboj rezultat 50.000 novih upokojencev v letošnjem letu.

"Če smo hoteli s pokojninsko reformo dopovedati zaposlenim, da bi bilo dobro delati dlje, smo povzročili to, da gredo v pokoj zdaj vsi tisti, ki sicer niti ne bi šli," navaja Jerkičeva. Po njenih besedah bo na koncu ta reforma verjetno bistveno drugačna od predlagane, kar se že nakazuje. "Ampak vendarle rezultat je tukaj: zrevoltirani ljudje, razjarjeni sindikati, ki napovedujejo nekateri protestne shode in generalne stavke," je izpostavila.

Po njenih besedah je Slovenija trenutno na najnižji točki socialnega dialoga doslej, saj se še ni dogajalo, da bi takšna zakonodaja šla v parlamentarno proceduro brez soglasja socialnih partnerjev. Povedala je, da SKEI, ki je član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, podpira aktivnosti slednjega, tudi glede načrtovanja možnega naknadnega zakonodajnega referenduma. "To je tudi najmočnejše orožje, ki ga v tem trenutku imamo, res pa je, da ni tako glasno," je glede možnosti referenduma dejala Jerkičeva in dodala, da je zelo enotno mnenje delavcev v delovno intenzivnih panogah, ki jih pokriva SKEI, da se tako dolgo, kot to zdaj predlaga vlada, ne da delati.

Glede dogajanja na ravni dejavnosti SKEI pa je Jerkičeva dejala, da trenutno kaže na stabilizacijo razmer. Vsa podjetja so spet uvedla 40-urni delovni teden in se zdaj večinoma ukvarjajo s prehodom na nove minimalne plače. Po svoje je razveseljivo to, da je v vseh treh dejavnostih – kovinski, elektroindustriji in v dejavnosti kovinskih materialov – samo 25 podjetij takšnih, ki so se odločila za postopen prehod na višjo minimalno plačo, vsa druga podjetja, ki jih je več kot 1500, pa so na to minimalno plačo prešla brez prehodnega obdobja, je izpostavila Jerkičeva. Povedala je tudi, da zaenkrat v dejavnosti ni napovedi o večjem številu presežnih delavcev v prihodnjem obdobju, ob tem pa delodajalci opozarjajo, da so te napovedi kratkoročne in da ni znano, kako bo konec leta.

Z vidika delavstva se je dotaknila tudi krize v Grčiji in med drugim dejala, da jo jezi, ko sliši, da se bodo morali grški delavci, ki imajo pol višje plače kot slovenski, zaradi krize odreči 13. in 14. plači, kar je v Sloveniji sploh redkost, da jo delavci dobijo. Ta situacija je nenavadna, potrebnih bo precej razprav na temo evropske pomoči Grčiji, je dodala.