ZDA Ukrajini pošiljajo sodobne raketne sisteme, Kremelj jih obtožuje zaostrovanja

Ukrajinci že nekaj časa prosijo za težko oborožitev, saj nimajo odgovora na rusko bombardiranje in raketiranje od daleč. Joe Biden je dejal, da v Ukrajino ne bo pošiljal raketnih sistemov dolgega dosega, s katerimi bi lahko Ukrajinci dosegli Rusijo. Poslali pa bodo raketne sisteme dosega okrog 70 kilometrov.

Biden je novico o pošiljanju sodobnejših raketnih sistemov Ukrajini, s katerimi bodo lahko odgovarjali na napade v Ukrajini, potrdil v komentarju v New York Timesu. Poleg tega bodo v Ukrajino poslali še več raketnih sistemov za uničevanje tankov javelin, oklepna vozila, helikopterje in rezervne dele.

Izstreljujejo lahko tudi rakete s 300-kilometrskim dosegom

Ukrajinci so Američanom zagotovili, da pomoči v raketah ne bodo izkoriščali za napade na cilje v Rusiji. Zatrjujejo, da želijo le odgovoriti na rusko bombardiranje od daleč.  

Rakete naj bi najbolj koristile v regiji Doneck, kamor so Rusi sedaj skoncentrirali svojo ofenzivo bombardiranja in osvajanja ozemlja. "Ukrajine ne spodbujamo, da udari prek svojih meja. Nočemo podaljšati vojne samo zaradi tega, da se Rusiji povzroči bolečina," je med drugim zapisal Biden.

Ukrajince bo treba tudi izuriti v uporabi novih raketnih sistemov. Pri najnovejših pomoči naj bi šlo za mobilne raketne sisteme HIMARS, ki so nameščeni na tovornjakih. Ti lahko izstreljujejo tako rakete srednjega kot tudi dolgega dosega, tja do 300 kilometrov. Za zdaj nameravajo Američani poslati le rakete z dosegom do 70 kilometrov.

Kremelj očita prilivanje olja na ogenj

Na namero ZDA so se že odzvali tudi v Kremlju. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je prepričan, da "takšno zalaganje" Kijeva ne spodbuja k nadaljevanju mirovnih pogovorov. Washingtonu je očital tudi, da si želijo "boj do zadnjega Ukrajinca".

Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov pa je opozoril, da pošiljanje tovrstnega novega orožja Ukrajini povečuje tveganje, da se bodo ZDA zapletle v neposredni konflikt z Rusijo: "To je brez presedana, to je nevarno," je posvaril. 

Blinken: 'Rusija napada Ukrajino, ne obratno'

"Rusija napada Ukrajino, ne pa obratno. Najboljši način proti zaostrovanju konflikta je konec ruske agresije in vojne, ki jo je sprožila," je na novinarski konferenci dejal ameriški državni sekretar Anthony Blinken po vprašanju o pritožbah iz Moskve, da ameriška pomoč zaostruje krizo. "Vse to se lahko konča že jutri, ampak ne vidimo nobenih znamenj, da bi bila Rusija na tej stopnji pripravljena končati agresijo," je dejal Blinken. Ameriški državni sekretar pričakuje, da bo vojna potekala še nekaj mesecev in v tem času nameravajo ZDA Ukrajini zagotoviti sredstva za obrambo.

"Vemo, da se skoraj vse vojne na neki točki končajo za pogajalsko mizo. Kar se zgodi potem tam, je povsem odvisno od stanja na bojišču," pa je dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki ni nasprotoval Blinknu. Dodal je, da povsem zaupa ukrajinskemu vodstvu, "da bo sposobno sprejeti težke odločitve o pogajanjih in se odločiti, v kaj se spušča, potem ko se bodo pogajanja enkrat začela," je željo po hitrejšem koncu vojne izrazil generalni sekretar Nata.

Ameriški kongres je pred kratkim potrdil 40 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, ki jo bo vlada namenjala sproti. Odkar je Vladimir Putin ukazal napad na Ukrajino, so ZDA tja poslale za okrog 4,5 milijarde dolarjev vojaške pomoči. Danes bo objavljen doslej 11. sveženj ameriške vojaške pomoči, kar bo prvi iz 40 milijard dolarjev vrednega zakona. 

Zelenski priznal hude izgube v vrstah ukrajinske vojske

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru za ameriško televizijo Newsmax povedal, da razmere v Donecku in Lugansku še naprej ostajajo kritične. "Vsak dan umre med 60 in 100 ukrajinskih vojakov, še približno 500 pa je ranjenih. Vseeno pa ohranjamo obrambne položaje," je dejal in dodal, da Ukrajina s tem brani tudi celotni svet.

Zelenski je na novinarski konferenci v torek zvečer obsodil ruski napad na kemično tovarno v Severodonecku. "Glede na to, da v Severodonecku poteka obsežna kemična proizvodnja, so napadi ruske vojske, vključno z letalskim bombardiranjem, naravnost nori," je glede na navedbe na spletni strani ukrajinskega predsednika sporočil Zelenski. Dodal je še, da "na 97. dan takšne vojne ni več presenetljivo, da je za rusko vojsko (...) vsaka norost popolnoma sprejemljiva".

Bitka za Donbas: Rusi nadzorujejo večino Severodonecka

Po podatkih britanskih obveščevalnih služb je Rusija po hudih spopadih zasedla že več kot polovico mesta Severodoneck. V zadnjih dveh dneh so se spopadi okrepili, Rusi so napredovali v središče mesta, v bojih pa so sodelovali tudi čečenski borci. Trenutno se spopadi premikajo proti vzhodu mesta, kjer se nahaja industrijska cona. Tam naj bi preostale ukrajinske enote organizirale novo linijo obrambe, poročajo ukrajinski viri.

Ruska vojska je poleg tega obstreljevala tudi mesto Slavjansk, ki leži približno 60 kilometrov zahodno od Severodonecka, je za ukrajinsko televizijo 24 Kanal dejal župan Slavjanska Vadim Lijak. O novih poskusih ruskih sil, da bi napredovale v smeri Slavjanska je davi poročal tudi generalštab ukrajinske vojske.

Ukrajinska vojska je pred dnevi oznanila ofenzivo proti Hersonu, ki pa se je kot kaže izjalovila. Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je namreč sporočilo, da so ruske sile utrdile položaje ob regi Ingulets, ki so jo ukrajinske sile konec minulega tedna uspele prečkati, a so se, kot kaže, umaknile na izhodišče položaje na drugem bregu. Rusko ministrstvo za obrambo ob tem trdi, da je bilo v "propadli ofenzivi ubitih več kot 200 ukrajinskih vojakov".

Nove članice skupine za preiskavo domnevnih vojnih zločinov

Estonija, Latvija in Slovaška so v Haagu podpisale sporazum o pridružitvi skupini, ki preiskuje domnevne vojne zločine v Ukrajini. Pobudo za ustanovitev skupine, ki jo usklajuje Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah Eurojust, so dale Poljska, Litva in Ukrajina.

Srečanja evropskih tožilcev, ki je potekalo na sedežu Eurojusta na Nizozemskem, se je udeležil tudi glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan, ki je ob tem izjavil, da ICC namerava odpreti pisarno v Kijevu.

ICC je sredi maja v Ukrajino že poslal 42-člansko ekipo za preiskovanje domnevnih vojnih zločinov, ki jo sestavljajo preiskovalci, forenziki in podporno osebje. Gre za največjo tovrstno misijo v zgodovini sodišča.

Svet Evropske unije je v začetku maja potrdil nova pravila, ki Eurojustu omogočajo zbiranje, hrambo in analizo dokazov o ključnih mednarodnih zločinih, kot so denimo vojni zločini.

Ukrajinska generalna državna tožilka Irina Venediktova je v torek sporočila, da Ukrajina preiskuje 15.000 primerov domnevnih zločinov ruskih sil od začetka invazije 24. februarja.