Preusmeritev v ZD Fužine: 'Situacija je zahtevna, zato vse paciente prosim za solidarnost'

Strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič je uvodoma pojasnila, da so začasno, do konca meseca decembra, zdravstveno varstvo odraslih preusmerili iz ZD Polje v ZD Fužine, pojasnila pa je, da se enota ZD Polje ne zapira, saj v njej ostajajo vse ostale dejavnosti, ki potekajo nespremenjeno. V enoti Polje se, ob siceršnjem pomanjkanju zdravnikov zaradi odhodov in upokojitev, trenutno soočajo še z nenadnimi odsotnostmi zaradi bolezni, kar terja prilagoditev delovnih procesov na način, da lahko čim bolje poskrbijo za paciente. Ukrep združitve teh dveh zdravstvenih varstev znotraj ene enote je začasen, je poudarila in opozorila na dejstvo, da lahko vsak sistem, ki je kadrovsko podhranjen, nepredvidljiv dogodek zamaje.

Predstojnik enote ZD Moste-Polje Igor Krunić je še enkrat poudaril, da gre za začasen ukrep preusmeritve pacientov, ki so ga morali sprejeti zelo na hitro. Pojasnil je, da je bila odločitev sprejeta pretekli teden, ko so dvema zdravnicama, ki bi se morale vrniti v službo, podaljšali bolniško odsotnost. Gre za rešitev logistične narave, pravi, saj so v ZD Fužine prostori večji, s čimer želijo tako zdravstvenim delavcem kot pacientom zagotoviti varnejšo obravnavo. Procese so ustrezno organizirali, če je potrebno organizacijo na dnevni bazi tudi spreminjajo. 

Po trenutnih pričakovanjih naj bi pacienti iz ZD Polje hodili v ZD Fužine do konca leta, tja so preusmerili okoli 11.000 pacientov. V ZD Fužine pa tamkajšnjim zdravnikom, kjer so tudi kadrovsko podhranjeni, pomagajo tudi drugi zdravniki, sobni zdravniki, upokojena zdravnica, specializanti, študenti višjih letnikov medicine, prihajajo pa tudi zdravniki iz drugih zavodov. Če bo potrebno, bodo delali tudi nadurno delo.

Kako poteka preusmeritev?

Krunić je pojasnil, da imajo zagotovljeno telefonsko triažo pacientov, skupne elektronske naslove, na katere so preusmerjeni vsi maili na katere so se pacienti naročali pri svojih zdravnikih, ki so trenutno odsotni. Na triažni točki v ZD Polje delajo sestre, ki so v neprestanem telefonskem kontaktu z zdravstveni osebjem v ZD Fužine. "Situacija je zahtevna, zato vse paciente prosim za solidarnost. Vsi bodo obravnavani, morda ne s tako dinamiko, kot bi pričakovali, ampak v skladu s triažnim postopkom," je pojasnil.

Pacienti, ki so bili že naročeni in so imeli že dodeljene termine v ZD Polje, pokličejo sestre. V vsakem terminu sta dve sestri, ki opravljata triažo in poznata vse bolnike in jih ustrezno triažirata. Poleg ZD Polje in ZD Fužine, je še tretja enota ZD Moste, ki je matična hiša, kjer trenutno ni kadrovskih težav, tako da zdravnice delajo v nadurnem delu, dopoldan v Mostah, popoldan v Polju, kjer obravnavajo tako naročene kot nenaročene paciente.

V ZD Polje je vseh osem zdravnic presegalo glavarinske količnike od 20 do 80 odstotkov. Gre za hude obremenitve, je pojasnil Krunić in dodal, da imajo zdravnico s 33 let delovne dobe in so jo morali v ponedeljek poklicati z dopusta, da je lahko specialistka in se je odzvala, da pomaga svojim kolegom. "Glede na trenutno situacijo menim, da smo to odlično izpeljali, ne bomo pa to zdržali na dolgi rok," je pojasnil.

Kako naprej?

Tako sedanjemu ministru kot generalni direktorici so v ZD Ljubljana podali predloge, večinoma sistemske narave, na katere sami nimajo vpliva, je povedala strokovna direktorica. Z reorganizacijo so sami namreč že veliko naredili, zdaj pa pričakujejo, da sistemskim predlogom vsaj prisluhnejo in naredijo časovnico, kdaj jih je možno realizirati. Bistven ukrep, ki je ukrep za reševanje problematike na nacionalni ravni, je, da se v pull potegne zdravnike po končanem strokovnem izpitu, kot obvezen del sekundariata v šest do dvanajst mesečnem obsegu kroženja, saj so to danes sobni zdravniki, s katerimi si zdaj pomagajo. Če bi bil to nek reden priliv, bi lahko toliko kadrovsko razbremenili sedanje zdravnike, da bi bil tudi interes za nove specializacije večji, je prepričana. Predlagali pa so tudi administrativne razbremenitve, ki se tičejo tako staleža, napotnic, receptov. "Predloge je možno udejanjiti, le če je volja za to," je prepričana Stegne Ignjatovičeva.

O rak rani zdravstvenega sistema v ljubljanskem ZD sta pred štirinajstimi dnevi govorila tudi ljubljanski župan Zoran Janković in zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. V ZD Ljubljana trenutno namreč primanjkuje več kot deset zdravnikov, brez osebnega zdravnika pa je več kot 15.000 ljudi. Ministrstvo in občina sta zato podpisali dogovor, ki med drugim predvideva sporazum o prenosu izvajanja nujne medicinske pomoči z ZD Ljubljana na Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana oz. da bosta nujno medicinsko pomoč ustanovi izvajali skupaj. Prav tako se bodo morali vsi družinski zdravniki koncesionarji vključevati v dežurno službo ZD Ljubljana, sicer jim bo s 1. januarjem odvzeta koncesija. Ministrstvo pa se je zavezalo, da bo olajšalo uvoz zdravnikov iz tujine, in sicer tako, da bodo skupaj s stroko določili, kje bi lahko spustili predhodno znanje slovenskega jezika in tako omogočili njihov prihod.

Sicer pa je pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni težava po vsej državi, pa tudi po celotni Evropi. Gre za sistemsko težavo, ki jo bo treba nasloviti na ravni države oziroma celo EU.