Pobudnik referenduma Franc Majcen je pojasnil, da želijo z referendumom preprečiti pridobitev pravic za nazaj vsem tistim, ki so Slovenijo zapustili v nasprotju z 20. členom zakona o tujcih iz leta 1991 in se predhodno niso prijavili pri pristojnem organu. "Državi bi privarčevali okrog 600 milijard tolarjev, to pa je znesek, ki zadošča za 15 let gradnje avtocest," je poudaril Majcen.
Doslej so sicer zbrali 1700 podpisov, vendar v to številko niso všteti danes zbrani podpisi, tako da jih pričakujejo več kot 2000. V Stranki slovenskega naroda (SSN) so še poudarili, da se zavzemajo za popravo krivic, vendar so proti tistim špekulantom, ki so zapustili državo, sedaj pa so se vrnili in "zavohali" denar. Tajnik stranke Zdenko Vinko Vincenc je izpostavil nekdanjega generala JLA Milana Aksentijeviča, saj se v stranki ne morajo strinjati, da bi se takšni vračali nazaj in teptali slovensko domoljubje in zavest.
Podpise bodo skupaj z referendumsko pobudo predali predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju takoj, ko bo vlada predlog zakona, s katerim naj bi paketno rešili vprašanje izbrisanih prebivalcev Slovenije, vložila v parlamentarno proceduro.
Vlada pripravila predlog tehničnega zakona glede izbrisanih
Vlada je na današnji seji pripravila predlog zakona o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča glede izbrisanih za obravnavo v državnem zboru po skrajšanem postopku. Kot je po seji pojasnil minister za notranje zadeve Rado Bohinc, gre za tehnični zakon, saj pomeni le pravno podlago, ki je potrebna za izvršitev omenjene točke odločbe ustavnega sodišča z dne 3. aprila. Sodišče je takrat notranjemu ministrstvu naložilo, da mora po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju v Sloveniji od 26. februarja 1992 dalje vsem osebam, ki jim je bilo izdano dovoljenje za stalno prebivanje. Konec junija pa so koalicijske stranke že dobile besedilo predloga celovitega zakona, ki bo uredil tudi vprašanja drugih kategorij izbrisanih. DZ bi ga po skrajšanem postopku lahko sprejel oktobra, je dejal Bohinc.
S predlogom zakona so torej zajete le tiste kategorije tujcev iz 8. točke odločbe ustavnega sodišča, za katere glede na pravno podlago, po kateri so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, obstaja predpostavka, da dejansko živijo v Sloveniji ves čas od 26. februarja 1992. Ta zakon pa ne zajema tujcev, ki so sicer tudi pridobili dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi olajšav, ki omogočajo pridobitev tega dovoljenja, ne da bi bilo takšnemu tujcu potrebno dejansko živeti v Sloveniji od 26. februarja 1992 naprej (tisti, ki imajo v Sloveniji ožje družinske člane, ki imajo že izdano dovoljenje za stalno prebivanje ali pa so že pridobili slovensko državljanstvo). Prav tako predlog ne zajema oseb, ki so pridobile dovoljenje za začasno prebivanje ali pa neposredno državljanstvo, ne da bi si predhodno uredile dovoljenje za začasno prebivanje oz. dovoljenje za stalno prebivanje. To bo urejal naslednji zakon, ki bo pomenil celovito ureditev tega vprašanja, je dejal Bohinc.
Krivic opozarja na izigravanje odločbe ustavnega sodišča
Zastopnik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Matevž Krivic je danes v odprtem pismu predsednika vlade Antona Ropa in predsednika državnega zbora Boruta Pahorja znova opozoril na izvrševanje odločbe ustavnega sodišča (US), ki zahteva vrnitev nezakonito odvzetega statusa 18.305 prebivalcem Slovenije, ki so bili 26. februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva. Po mnenju Krivica je tehnični zakon, ki ga je pripravila vlada, popolnoma nepotreben, poleg tega namerava ministrstvo, še opozarja nekdanji ustavni sodnik, vnovič izigrati odločbo ustavnega sodišča glede vrnitve nezakonito odvzetega statusa za vse izbrisane brez izjeme.
"Če bi stroka res premogla strokovne argumente, da je zakon vendarle potreben, pa bi bilo to treba storiti vsaj takoj po izidu odločbe ustavnega sodišča, ne pa najprej zavlačevati pet mesecev, šele sedaj napovedati poseben zakon, v njem pa predvideti še šest mesecev, preden naj bi bil izvršen," je še opozoril Krivic.
Bo razpisan referendum?
Kot je znano, mora državni zbor v skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi razpisati zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali 40.000 volivcev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko vloži vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika državnega zbora. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo - torej mora biti v zahtevi jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, zahteva pa mora biti ustrezno obrazložena -, poleg tega mora biti zahteva podprta s podpisi najmanj 1000 volivcev. Podpisi morajo biti zbrani na seznamu, v katerem je na vsakem listu podpisanega seznama opredeljena vsebina zahteve. Seznam vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov in občino stalnega prebivališča ter datum podpisa seznama.
Po vložitvi predsednik državnega zbora o dani pobudi najpozneje v treh dneh po prejemu obvesti ministrstvo za notranje zadeve, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, ter določi rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma.
Poleg tega lahko državni zbor, če meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo ali da bi z odložitvijo sprejetja ali uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, pozove ustavno sodišče naj o tem odloči.
Ustavno sodišče je aprila letos razveljavilo zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ker jim od 26. 2. 1992, ko so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ne priznava stalnega prebivališča v Sloveniji. Isti zakon je v neskladju z ustavo, ker ne ureja pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji državljanom nekdanje SFRJ, ki jim je bil izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca po zakonu o tujcih. Državni zbor mora po odločbi ugotovljene neskladnosti z ustavo odpraviti, ministrstvo za notranje zadeve pa mora po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi stalnega prebivanja v Sloveniji od 26. februarja 1992 naprej vsem tistim državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra prebivalcev in so dovoljenje za stalno prebivanje dobili po izpodbijanem zakonu le za naprej.
