Zbornik simpozija o Robbi

Namen simpozija, ki ga je oddelek za umetnostno zgodovino filozofske fakultete pripravil oktobra leta 1998 v počastitev tristoletnice rojstva Robbe, je bil osvetliti in oceniti kiparjevo delo in pomen v okviru umetniških in kulturnih povezav med Benetkami oz. Italijo in srednjo Evropo. S slikovnim gradivom bogato opremljen monografski zbornik, ki je s podporo ministrstev za kulturo ter znanost in tehnologijo izšel v slovenski in angleški različici, je uredil dr. Janez Hoefler s sodelavci Natašo Golob, Matejem Klemenčičem in Samom Štefancem, oblikoval pa Klemen Kunaver. Janez Hoefler opozarja, da je Robbovo ustvarjanje mogoče objektivno ovrednotiti le v kritičnem soočenju s tistim, kar se je v njegovem času - živel je med letoma 1698 in 1757 - dogajalo v Benetkah in drugih relevantnih umetnostnih centrih bližnjih in bolj oddaljenih območij. Ljubljana in takratna Kranjska sta bili ''druga Robbova domovina,'' ki je imela na kulturnozgodovinskem zemljevidu takratne srednje Evrope pomemben položaj v sprejemanju, uveljavljanju in posredovanju umetnostnih oblik in okusa italijanskega baroka. Opus Francesca Robbe pomeni vrh umetnostne ustvarjalnosti, ki ga je v baroku doživela Ljubljana: v arhitekturi nekaj pred tem, v zgodnjem 18. stoletju, z zgradbami, kot so stolnica, Križanke in Uršulinke, v obdobju Robbe pa na področju slikarstva in predvsem kiparstva. Robba, ki se je v 20. letih 18. stoletja ustalil v Ljubljani in tu prevzel vodenje kamnoseške delavnice, je izklesal vrsto oltarjev in kipov za najpomembnejše ljubljanske cerkve, njegovo glavno delo pa je vodnjak na ljubljanskem Mestnem trgu, tradicionalno imenovan Vodnjak treh kranjskih rek.