Po oceni organizatorjev se je zbralo med pet in šest tisoč ljudi. Gre za enega od ključnih dogodkov slovenske politične desnice oziroma tako imenovane pomladne opcije v predvolilni kampanji, kjer so SDS, SLS in NSi povezane v Zbor za republiko.
V prvem delu prireditve, na kateri je bilo videti balone opozicijskih SDS in NSi ter stojnice treh pomladnih strank, je bil v ospredju kulturno-zabavni program, nato pa so sledili govori vodilnih politikov desnosredinskih strank. Politiki so poleg kritik na račun LDS izrazili tudi pričakovanje, da bodo tri stranke po volitvah uspele oblikovati vlado. Predsedniki pomladnih strank, Janez Janša (SDS), Andrej Bajuk (NSi) in Janez Podobnik (SLS) so teden dni pred volitvami državljane pozvali k udeležbi na volitvah in glasovanju za opozicijo. "Stopimo skupaj, pozabimo na stare zamere," je med drugim dejal Janša.
S kritikami na račun LDS niso varčevali
Predsedujoči Zboru za Republiko Peter Jambrek je poudaril "trdno povezanost" pomladnih strank in dejal, da v zboru ne dvomijo, da je napočil "zadnji čas" za zamenjavo vlade ter dodal, da je bil namen današnjega zbora zabava, razmislek, predlogi in pobude. Poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle pa je dodal, da je bila prireditev sklicana tudi v politične namene in dejal, da je preboj na volitvah mogoč: "Namen prireditve je, da ojačimo našo politično voljo do sprememb in mislim, da je ravno ta zbor, ki ga ne sestavljajo samo politične stranke, ampak tudi pomembne skupine civilne družbe, dokazuje, da hočejo volivci spremembe."
Bajuk: Država zaradi LDS v slepi ulici
Pobudnik zbora in poslanec SDS Dimitrij Rupel, ki je zaradi sodelovanja pri Zboru za republiko zapustil vrste LDS, je dodal, da bo zmaga treh strank "zmaga zedinjene politike zedinjene Slovenije". Nekdanji predsednik SLS in član predsedstva Slovenije Ivan Oman pa je pozval k enotnosti pomladnih strank tudi po volitvah 3. oktobra.
Predsednik NSi Andrej Bajuk je ocenil, da je država pod vodstvom LDS zašla v slepo ulico in dodal, da je čas za resnične spremembe, za novo smer v razvoju slovenske družbe in za sproščeno Slovenijo. "Glas za NSi je tudi glas za koalicijo Slovenijo in za slovensko pomlad," je dejal Bajuk. Janez Podobnik je dejal, da želijo zamenjati oblast, ker hočejo prekiniti z verigo korupcije in klientelizma in ker "ne želimo živeti pod oblastjo, ki ne ščiti lastnih državljanov na slovenski zemlji pred brutalnostjo tuje policije". Podobnik je pri tem mislil na incident v Sečovljah in ob tem ravnaje predsednika vlade in LDS Antona Ropa označil za strahopetno. Po prepričanju Podobnika bi moral Rop ter njegovi ministri in funkcionarji "zaščititi slovenske državljane na slovenskem ozemlju. Vedeli ste, kaj se dogaja, pa ste se skrili, dokler nas niso odvlekli iz slovenskega ozemlja", je dejal predsednik ljudske stranke.
Zabave ni manjkalo
Na prireditvi Sproščena Slovenija je sicer nastopilo več kot 100 umetnikov, glasbenikov in posameznikov. Kulturno-zabavni del prireditve je pripravil igralec in režiser Dario Varga. Med drugimi so nastopili glasbeniki Nuša Derenda, Gianni Rijavec, Anja Rupel, Dominik Kozarič, Orlek, Pepel in kri, Avseniki, komorni zbor Ave, Billy's private parking, nastopili pa so tudi recitatorji. Prireditev, ki se je začela ob 18. uri, se je zaključila z ognjemetom.
Rupel: 'Zbor so tri pomladne stranke "plus korpus slovenske inteligence'
V minulih mesecih je v javnosti potekala razprava o naravi Zbora za republiko, ki so ga predvsem levosredinski politiki označili kot izključno opozicijsko politično pobudo pred oktobrskimi volitvami, medtem ko so na desnici zatrjevali, da je zbor odprta politična struktura za vse državljane in da je namenjen premisleku o bistvenih vprašanjih za Slovenijo po vstopu v EU. Eno od definicij Zbora za republiko je v petek na novinarski konferenci podal nekdanji član LDS Dimitrij Rupel, ki ga je sodelovanje pri pripravi junijskega prvega Zbora za republiko stalo položaja zunanjega ministra. Rupel, sedaj poslanec opozicijske SDS, je dejal, da so Zbor za republiko tri pomladne stranke "plus korpus slovenske inteligence", predvsem kulturniške, ki ima tradicijo takšnih zborovanj. "Nekateri pozivajo k polarizaciji, k delitvam in tako naprej. Jaz temu nasprotujem. Upam, da se ne bomo pustili zapeljat polarizacijam," je pristavil Rupel.
Prva javna tribuna Zbora za republiko se je odvijala 23. junija v Ljubljani in je potekala v znamenju nastopa Dimitrija Rupla in opozoril iz njegove tedanje stranke, naj tega ne stori. Druga javna tribuna je potekala julija v Mariboru na temo Narod v nacionalni državi: za Slovenijo enakih možnosti, na isto temo pa so razpravljali tudi sredi avgusta na tribuni v Kopru.