Zbogom socialna država

Socialni partnerji so se v nadaljevanju pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih dotaknili tudi regresa za letni dopust. Delodajalci so predlagali, da bi izplačilo regresa, ki je v sedanji ureditvi vezan na pravico zaposlenega do dopusta, v bodoče vezali na dejansko izrabo dopusta.

Temu sindikati nasprotujejo, se pa strinjajo, da je treba regres urediti sorazmerno z delovnim časom. Regres bi delavcu v skladu s predlogom delodajalcev pripadal samo, če bi dopust dejansko izrabil. "To pomeni, da bi zaposleni, ki bi dopust porabil šele konec leta, regres dobil šele takrat," je po pogajanjih pojasnil predsednik Pergama Dušan Rebolj. Kot je dodal, je predlog za sindikate nesprejemljiv, saj pomeni tudi spremembe rokov izplačila regresa.

Kot pozitiven rezultat današnjih pogajanj pa so sindikati ocenili vladni predlog uvedbe posebnega sklada, ki bi bil v pomoč zlasti starejšim zaposlenim pri upokojevanju. Kot je po pogajanjih dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ideja ni slaba in ji ne nasprotujejo. So pa previdni, saj predvideva dodatna sredstev. To zahteva dodatne davčne prilive, kar pa ni v sozvočju z zakonodajnimi načrti vlade, ki gredo v smeri znižanja davkov, je poudaril Semolič. Idejo načeloma podpirajo tudi delodajalci, vendar je za zdaj po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Sama Hribarja Miliča zamisel še premalo dodelana, da bi lahko podali resnejšo oceno.

Pogajalci so spregovorili tudi o dodatkih na delovno dobo. Predlog delodajalcev in vlade je, da bi se dodatek na delovno dobo spremenil v dodatek na stalnost. "To pomeni znižanje plač tudi za 10 do 20 odstotkov. To je nerealno. Pomenilo pa bi tudi nižje osnove za odpravnine," je izpostavil Rebolj.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je po pogajanjih pojasnil, da želijo s spremembami pri dodatku na delovno dobo spodbuditi zlasti zaposlovanje starejših. Obstoječa ureditev po njegovem mnenju določene skupine delavcev postavlja v nekonkurenčen položaj. Skozi poglavja zakona bi lahko po ministrovih ocenah prišli že prihodnji teden, nato pa se bodo morali vrniti na še neusklajena vprašanja.

Najtrši oreh bodo, tako minister, odpravnine in odpovedni roki. Del obremenitev naj bi v skladu s predlaganim skandinavskim modelom urejanja delovnih razmerij prešel na državo. Drobnič ocenjuje, da bo država sposobna prevzeti nova bremena, saj pričakujejo nova delovna mesta in s tem manjše potrebe po financiranju.