Žbogar ne želi ostati na ministrstvu kot diplomat

Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar se po končanem mandatu na mestu ministrstva, če ne bo zopet povabljen k ministrovanju, ne vidi v službi diplomata na ministrstvu. Želi si novih izzivov. "Počakajmo, kaj bo čez tri mesece," je dejal, po navedbah diplomatskih virov pa naj bi že imel ponudbe za delo v tujini.

Slovensko zunanjo politiko je Žbogar oblikoval skupaj s premierjem Borutom Pahorjem, ki je bil na tem področju precej dejaven, sodeloval pa je tudi s predsednikom Danilom Türkom, nekdanjim šefom na misiji pri ZN. "Sodelovanje z obema je bilo zelo dobro in oba se nekako dopolnjujeta. S predsednikom vlade sem se veliko posvetoval, predsednik pa nam je s svojim znanjem, mednarodnimi izkušnjami in poznanstvi ter prepoznavnostjo zelo pomagal med kampanjo za varnostni svet," pravi Žbogar.

Slovenija je v ponedeljek odstopila od kandidature za drugi mandat v VS ZN. Kljub porazu po dveh dnevih volitev je Žbogar kampanjo označil za uspeh: "Ta kampanja je razširjala obzorja slovenske zunanje politike, čeprav na koncu nismo bili izvoljeni. Porinila nas je iz spon regije Zahodnega Balkana in EU v razmišljanje o globalnih vprašanjih, rešitvah za probleme in iskanje partnerjev izven naše okolice."

Sporazum s Hrvaško največji dosežek, gospodarsko sodelovanje pa najljubši

Kot največji uspeh svojega mandata je izpostavil arbitražni sporazum o meji s Hrvaško in njegovo potrditev na referendumu. "To, da smo uspeli s Hrvaško urediti način urejanja vprašanja meje, je razbremenilo odnose med državama, in začelo se je novo obdobje dvostranskih odnosov, kar mislim, da ljudje zelo cenijo," je dejal minister.

Priprave na arbitražo po Žbogarjevih besedah potekajo dobro. "Vse je pod kontrolo. Ko bo pristopna pogodba med EU in Hrvaško sklenjena, začnejo teči vsi roki. Takrat bo prvo vprašanje arbitrov in mislim, da smo dobro pripravljeni. Vladi obeh držav bosta v tistem času prehodni, vendar sta obe potrdili svoje zastopnike in oblikovali ekipi, na katerih bo slonel celoten proces. Če bo treba sprejemati še kakšne odločitve, bo to storila prehodna vlada in se usklajevala s prihajajočim predsednikom vlade," je pojasnil.

Na drugo mesto med uspehi, ki je hkrati tudi njegov najljubši, pa je Žbogar uvrstil gospodarsko diplomacijo. "Obstajala je že prej, vendar smo ji dali izjemen pospešek in postala je ena od glavnih prioritet. Menim, da smo uspeli spremeniti miselnost v ministrstvu in odnos do gospodarske diplomacije. Gospodarstvo spoznava, da je lahko ministrstvo s svojo mrežo uporaben servis."

"Veseli me, da smo uspeli stvari premakniti v ministrstvu in da bo to ostala prioriteta. Govorim o zadovoljstvu, da lahko našim podjetjem konkretno pomagaš, kar cenijo in ti tudi pokažejo," je povedal. Na vprašanje, kako konkretna je ta pomoč, je Žbogar odgovoril, da se razlikuje, če gre za večja ali manjša podjetja. "Pri velikih podjetjih, ki so zašla v težave, smo kar nekajkrat posredovali na Zahodnem Balkanu in tudi v Moldaviji avgusta letos. Gre sicer za poslovne skrivnosti. Manjšim podjetjem pa pomagamo z vstopom na trge. Imamo gospodarski sklad, veleposlaništva imajo nekaj denarja za pomoč s sejmi in predstavitvami," je dejal in izpostavil sodelovanje z obrtno oziroma Gospodarsko zbornico Slovenije.

WikiLeaksa se ne boji

Z mandati predhodnikov se Žbogar težko primerja, saj, kot je dejal, ima vsako obdobje svoje izzive. Omenil je, da je slovenska diplomaciji v njegovem mandatu uspelo vzpostaviti nekatere nove strateške odnose.

"Na primer z Rusijo z akcijskim načrtom in 32 konkretnimi gospodarskimi projekti. Vzpostavili smo strateško partnerstvo s Turčijo, s katero narašča intenzivna gospodarska menjava. Strateško partnerstvo imamo z Nemčijo in Francijo. Imeli smo obiske v Indiji, na žalost pa nismo realizirali obiska v Braziliji, s katero pa smo z odprtjem veleposlaništva vseeno intenzivneje razvili odnose. Ponosen sem tudi na navezavo stikov z Južnoafriško republiko kot še zadnjo državo iz skupine Brics," je dejal.

Na vprašanje, ali je mogoče v prihodnje pričakovati kakšno novo objavo spletne strani WikiLeaks o njem, pa je Žbogar odgovoril, da je zunanja politika javna. "Upajmo, da še kaj pride na dan, da bom izvedel, kaj si kdo misli o meni. Verjetno bo prav zabavno in ne bojim se, da bi prišlo na dan kaj takšnega, da bi mi bilo nerodno," je sklenil.