Žbogar Banu Ki Munu: EU mora Balkanu pokazati pot

Zunanji minister Samuel Žbogar se je v ponedeljek v New Yorku z generalnim sekretarjem ZN Banom Ki Munom pogovarjal predvsem o razmerah na Zahodnem Balkanu. Minister je napovedal, da bo to tudi prevladujoča tema pogovorov v Washingtonu, kjer ga bo v sredo sprejela ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.

Kosovo: 'Vsak bo verjetno našel argumente za svoj prav'

Žbogar je dejal, da se bo v drugi polovici letošnjega leta glede Zahodnega Balkana veliko dogajalo. "Vsi pričakujemo mnenje Meddržavnega sodišča glede Kosova, oktobra bodo volitve v Bosni in Hercegovini, Makedonija pa čaka na rešitev glede imena, na vabilo za vstop v zvezo Nato in začetek pogajanj z EU," je med drugim dejal Žbogar.

Odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu naj bi bila po mnenju diplomatov "polovična". Večina pričakuje, da bosta tako Kosovo kot Srbija v odločitvi našli argumente za svoj prav. Žbogar meni, da si bo Kosovo po odločitvi prizadevalo nabrati še več priznanj svoje neodvisnosti, Srbija pa si bo verjetno prizadevala za ponovno odprtje razprave o zakonitosti oz. nezakonitosti kosovske neodvisnosti v Generalni skupščini ZN.

'Makedonija potrebuje korak naprej'

Glede Makedonije in spora z Grčijo zaradi imena je Žbogar dejal, da je Slovenija Makedonijo priznala z imenom "Makedonija". "Za nas je sprejemljivo vse, kar se državi dogovorita, želimo pa si, da se dogovorita, in to čim prej, ker želimo, da bi bila november in december za Makedonijo uspešna meseca. Verjamemo, da Makedonija potrebuje ta korak naprej tudi zaradi notranjega položaja," je povedal minister.

EU kaže pot naprej?

"Dogajanje na Zahodnem Balkanu nas skrbi. Imamo svoja razmišljanja, kako bi bilo treba reševati vsako od teh treh odprtih vprašanj, in namen mojega obiska tu v New Yorku in v Washingtonu je preveriti stališča in priprave drugih sogovornikov," je dejal Žbogar in dodal, da je za Slovenijo pri tem najbolj pomembno vodstvo EU.

Dejal je, da mora EU na tem območju pokazati pot, po kateri naj gredo preostali mednarodni dejavniki. O tem bodo govorili tudi zunanji ministri EU na svojem rednem srečanju konec julija. ZN so v regiji, še posebej na Kosovu, prisotni, vendar tudi generalni sekretar ZN meni, da je EU tista sila, ki naj kaže pot naprej, ZN pa so pripravljeni sodelovati.

Za aktivno udeležbo na zasedanju skupščine ZN

Žbogar in Ban Ki Mun sta se sicer sestala kmalu po spominski slovesnosti ob obletnici srbskega pokola Muslimanov v Srebrenici, ki je potekala na sedežu ZN. "Slovesnost je potekala kot neke vrste opomin na napake, ki jih je na Balkanu počela mednarodna skupnost, in na nujnost sodelovanja vseh akterjev pri reševanju problemov, ki so pred nami v naslednjega pol leta," je dejal Žbogar.

Minister je še povedal, da sta z Banom Ki Munom govorila o pripravah na jesensko zasedanje Generalne skupščine ZN ter o konferencah in srečanjih, ki bodo potekala ob robu zasedanja GS ZN in na katerih si Ban Ki Moon želi aktivne slovenske udeležbe. To bodo zasedanja o razvojnih ciljih tisočletja, zdravju mater in otrok ter razoroževanju.

O Gazi

Posebej sta Žbogar in Ban govorila tudi o sporu med Izraelom in Turčijo zaradi izraelskega napada na humanitarni konvoj ladij, ki je skušal prebiti blokado območja Gaze. Tako kot Ban Ki Mun si tudi Slovenija želi, da bi bila preiskava tega incidenta mednarodna, kar bi zagotovilo tudi ustrezno kredibilnost.

Dotaknila sta se Darfurja

Minister je generalnega sekretarja ZN povabil na nov obisk Slovenije, točneje na Blejski forum, pogovarjala pa sta se tudi o svetovni gospodarski krizi in delu skupine gospodarsko najmočnejših držav G20, ki je prevzela vodilno vlogo v iskanju odgovorov na krizo. "Po našem mnenju je to skupino treba pripeljati pod okrilje ZN," je dejal Žbogar.

Slovenski zunanji minister se je na sedežu ZN srečal še z generalnima podsekretarjema za mirovne operacije, Francozom Alainom Le Royem, ter za politične zadeve, Američanom Lynnom Pascoeom. Med drugim so se malce podrobneje dotaknili položaja v Sudanu, še posebej v pokrajini Darfur. To je za slovensko zunanjo politiko živa tema tudi zaradi spomina na pokojnega predsednika Janeza Drnovška.

Za vstop v Varnostni svet ZN

Slovenija se je odločila, da se bo spet potegovala za dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta ZN, ki ga je imela leta 1998 in 1999. V okviru vzhodnoevropske skupine kandidira za mandat v letih 2013 in 2014. Volitve bodo prihodnje leto. "Volitve bodo težke, saj imamo veliko protikandidatov. To so Armenija, Azerbajdžan in Madžarska. Naša misija pri ZN je zelo aktivna in tudi na ministrstvu imamo skupino, ki dela na tem," je dejal Žbogar.

Kandidatura za VS ZN ni poceni in države kandidatke morajo opozarjati nase in na svojo kandidaturo, če ta ni že vnaprej potrjena po dogovoru. "Veleposlanica me je obvestila o pričakovanih dogodkih, ki jih mora kandidatka narediti," je dejal Žbogar in dodal, da se bo treba odločiti doma v Sloveniji, seveda v okviru finančnih zmožnosti.