'Samo pravična meja lahko zagotovi mir'

Pred sredino razpravo na izredni seji državnega zbora, ki jo je zahtevala skupina poslancev na čelu z Jožetom Tankom (SDS), so o arbitražnem sporazumu znova razpravljali tudi člani odbora za zunanjo politiko. Več kot dveurna burna razprava predvsem o (ne)novih okoliščinah v zvezi z arbitražnim sporazumom napoveduje vročih 10 ur tudi na seji državnega zbora.

Poslanci opozicije so poudarjali, da je po ratifikaciji arbitražnega sporazuma v državnem zboru nastala vrsta novih okoliščin in prikritih dejstev, ki jih je treba razjasniti in o tem seznaniti slovensko javnost. Poslanci vladajoče koalicije so menili ravno nasprotno.

Slovenska cerkev ne podpira sporazuma

Izjemno pomembna bo na tehtnici za ali proti arbitražnemu sporazumu tudi opredelitev slovenske cerkve. Kot je znano, Vatikan sporazum podpira. Papež Benedikt XVI. je dejal, da je vesel zaradi sporazuma med Hrvaško in Slovenijo. Z vrhovnim poglavarjem katoliške cerkve pa mnenja ne delijo hrvaški škofje. Podobno je tudi v Sloveniji. Komisija Pravičnost in mir ter slovenska Rimskokatoliška cerkev ne podpirata arbitražnega sporazuma, je za oddajo 24UR OB ENIH povedal član komisije Ivan Kukar. Dodal je, da je interpretacija, da Vatikan podpira sporazum, napačna, papež pa da ni prav v ničemer prejudiciral, ali bi glasoval za ali proti.

''Cerkev, tako slovenska kot Vatikan, podpira sporazumevanje, ki bo privedlo do pravične rešitve meje. Takšna meja, kot bo določena na podlagi tega sporazuma, pa zelo verjetno ne bo prinesla pravične rešitve, kar bo lahko vir dolgotrajnih sporov in zamer med narodoma," je dejal.

V RKC želijo ''prispevati k spoštovanju resnice o zgodovinskih dejstvih, k poštenju in strpnosti v izjavah ter javnih nastopih, predvsem pa k spoznanju za prave zahteve pravičnosti tudi pri določanju meje,'' so zapisali v sporočilu za javnost. Pri tem opozarjajo na dejstvo, da je ''za Slovenijo izhod na odprto morje vitalnega pomena in ga lahko izgubi, medtem ko za Hrvaško te nevarnosti ni''.

Na to se je odzval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je pozdravil izjavo Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci o arbitražnem sporazumu, saj ga "veseli vsak glas, ki se zavzema za pravično mejo". Poudarek na pravičnosti je ob tem označil kot "tisti premislek, ki pretehta odločitev za to, da se glasuje proti arbitražnemu sporazumu".

Janša je še poudaril, da so podobno kot zagovorniki arbitražnega sporazuma, ki pravijo, da meje niso več pomembne, saj bo tudi Hrvaška prišla v EU, govorili tudi partijski voditelji, češ da bo Jugoslavija trajala večno. Ponovil je, da bo Slovenija ob potrditvi sporazuma ostala brez stika z odprtim morjem.

Pahor: Izjava Cerkve vsebuje nekatere poudarke vlade

Premier Borut Pahor meni, da današnja izjava slovenske Katoliške cerkve o arbitražnem sporazumu vsebuje nekatere poudarke vlade, kot je nujnost pravične meje, nima pa občutka, da bi se izrekla proti sporazumu. Izjavo razume tudi kot poziv, da se ljudje po svoji vesti ali na osnovi argumentov odločijo, ali so za ali proti sporazumu.

"V tem pismu je nekaj poudarkov, ki so moji poudarki in poudarki slovenske vlade, da lahko pravzaprav samo pravična meja, ki jo kot tako razumeta oba naroda, zagotovi mir in sožitje med njima," za kar si prizadeva tako Katoliška cerkev kot slovenska vlada ter večina ljudi na obeh straneh meje, je dejal premier.

Kot je še poudaril, je potrditev arbitražnega sporazuma, ki pomeni rešitev dolgoletnega spora glede meje s Hrvaško, verjetno predpogoj za strukturne reforme, s katerimi želi država prebroditi gospodarsko krizo. "Najmanj, kar lahko Slovenija dobi, je stik z odprtimi vodami," je dejal in poudaril, da je ohranjanje statusa quo v odnosih med Slovenijo in Hrvaško slabo predvsem za slovensko stran. Če dolgo časa ne bo rešitve, bodo hrvaška enostranska dejanja sprejeta kot dejstvo, je dodal.

Kučan: Enotnost da, a ne za vsako ceno

Nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan pa je pojasnil, zakaj sporazum podpira. Prepričan je, da bo uredil življenje na obeh straneh meje, arbitraža pa je po njegovem mnenju boljša od Meddržavnega sodišča, ki ga je predlagala vlada Janeza Janše, ko se je odpovedala sporazumu Drnovšek-Račan. Dvostranska rešitev spora zato po njegovem mnenju ni realna. 

Predlogi, da bi bilo treba sporazum zavrniti in se vrniti na dvostransko reševanje spora, še preden bi Hrvaška vstopila v EU, se mu zdijo netrazumljivi. Ne le, da Hrvaška tega ne bi sprejela, to bi tudi povsem porušilo kredibilnost Slovenije, je prepričan.

Noti o ratifikaciji bomo izmenjali istočasno

Žbogar je po seji odbora za zunanjo politiko novinarjem dejal, da Slovenija še ni prejela hrvaške note o ratifikaciji arbitražnega sporazuma v saboru. "Običajna praksa je, da se noti izmenjata istočasno. Hrvaška čaka na zaključek postopka v Sloveniji. In potem si bomo noti izmenjali," je dejal vodja slovenske diplomacije.

Hrvaški sabor je zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma sprejel novembra lani. Državni zbor je o zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma odločal aprila letos, končno besedo pa bodo imeli slovenski volivci na referendumu 6. junija.

'Nismo skupaj obveščali EU in ZDA'

Zbor za republiko vladi očita, da sta Slovenija in Hrvaška skupaj poslali hrvaško enostransko izjavo o reševanju mejnega vprašanja v Bruselj in v ZDA. Zunanji minister Žbogar pa je v sinočnjem pogovoru v oddaji 24UR ZVEČER te navedbe odločno zanikal. ''Nismo skupaj obveščali, kajti EU in ZDA niso bile nobene priče temu sporazumu, niti niso bile priče izjavi. Je bil pa poskus v nekem trenutku Hrvaške, da bi pred podpisom sporazuma, dala to enostransko izjavo ob pričah EU in ZDA, ki pa se ni posrečil,'' je pojasnil minister.

Hrvaška je dala enostransko izjavo po podpisu arbitražnega sporazuma, je znova poudaril Žbogar in pojasnil, da gre za enostransko izjavo, ki nima nobene pravne veljave. ''Slovenija k tej enostranski izjavi ni dala nobenega soglasja, niti ni dala soglasja k vsebini te enostranske izjave. In to smo tudi zapisali. Takoj po enostranski izjavi smo to zapisali v svoji izjavi,'' je še dodal.

Glede vpliva te izjave na odločanje arbitražnega sodišča pa je minister povedal, da bodo sodniki imeli pred seboj med razsojanjem le arbitražni sporazum in memorandume, ki jim jih bosta poslali obe strani. ''Sodišče te izjave ne sme upoštevati,'' je poudaril. Ob tem je pojasnil, da sam sporazum pravi, da sodišče pri obravnavi ne sme upoštevati nobenih enostranskih dejanj ali dokumentov po letu 1991, kar pa enostranska izjava je.

Navedbe Zbora za republiko pa Žbogar sicer ocenjuje kot poskus skrenitve razprave stran od arbitražnega sporazuma in dejstev, ki so v arbitražnem sporazumu. Prav tako kot neresnične zavrača navedbe, da je Slovenija ves čas vedela, da se je v bistvu odpovedala celotnemu Piranskemu zalivu.

''Enostavno to ni res. S tem sporazumom se nismo odpovedali Piranskemu zalivu in stiku, ampak nasprotno. Ta sporazum omogoča ponovno vzpostavitev kontrole oziroma nadzora Slovenije nad Piranskim zalivom in stikom z odprtim morjem,'' je dejal Žbogar. ''Nekaj, kar po pravu imamo vse od leta 1991, pa na terenu v bistvu nimamo več, dejanske kontrole, nam ta sporazum omogoča, da ponovno pridobimo in tudi mednarodnopravno potrdimo,'' ob tem dodaja minister.

Tudi možnost, da bi Hrvaška Slovenijo ''prinesla naokoli'' minister zavrača. ''Velja to, kar je podpisano. Sodniki, ki bodo odločali, so resni sodniki, ki se ne bodo kar pustili okoli prinesti. Morajo se držati mandata, ki je v tem sporazumu. Ta pravi, da enostranskih dokumentov, če so nastali po letu 1991, ne smejo upoštevati. In jih tudi ne bodo upoštevali,'' je dejal Žbogar. ''Z gotovostjo lahko zavrnem, da bo taka enostranska deklaracija upoštevana pred sodiščem,'' je še enkrat poudaril.

Slovenija ni bila del kake skupne izjave

Švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt je zanikala, da bi Hrvaška skupaj s Slovenijo švedsko predsedstvo EU in ZDA seznanila s svojo enostransko izjavo. "Strani nas nista skupaj obvestili," je dejala in poudarila, da je bila Švedska priča le pri podpisu arbitražnega sporazuma v Stockholmu 4. novembra.

"Vemo, da je Hrvaška dejala, da bo podala enostransko izjavo in da so bili zainteresirani tudi za to, da bi bila Švedska neke vrsta priča tej izjavi. Mi smo takrat to zavrnili in nikoli nismo bili skupno obveščeni o kaki izjavi," je dejala švedska veleposlanica.

Pojasnila je, da je v procesu dogovarjanja o sporazumu "včasih Hrvaška dala švedskemu predsedstvu informacije, tako da bi bilo seznanjeno s stanjem stvari, ločeno je švedskemu predsedstvu dala informacije tudi Slovenija, švedska vlada pa ni bila nikoli del kake skupne informacije ali izjave".

"Ni bilo nobene skupne informacije švedski vladi in edina stvar, pri kateri je bila Švedska priča, je bil podpis sporazuma v Stockholmu 4. novembra," je zatrdila veleposlanica. Potrdila je tudi, da hrvaška enostranska izjava ni bila del podpisanega sporazuma.

Zakon o ratifikaciji sporazuma, ki ga je lani sprejel hrvaški sabor, vsebuje hrvaško enostransko izjavo, ki pravi, da nič v arbitražnem sporazumu ne pomeni pristanka na slovensko zahtevo po teritorialnem stiku z odprtim morjem. V izjavi je Zagreb zapisal, da sta slovenska in hrvaška stran o izjavi skupno obvestili takratno švedsko predsedstvo EU in ZDA 27. oktobra lani, torej še pred podpisom sporazuma 4. novembra v Stockholmu.