Zbiranje podpisov za podporo referendumu o plačah v javnem sektorju in referendumu glede zakona o invalidskih organizacijah se bo tako začelo že jutri, za referendum o začasni prepovedi prodaje bank pa v torek. Če ob tem spomnimo, da nas skoraj gotovo čaka še referendum o vstopu v Nato ter da tudi vlagatelji v telekomunikacijsko omrežje želijo takšno odločanje, lahko rečemo, da je Slovenija postala prava dežela neposredne demokracije.
Slovenija je ena redkih držav v Evropi, v kateri lahko referendum zahtevajo tudi volivci sami. Po ustavi mora državni zbor referendum razpisati, če to zahteva vsaj 40.000 volivcev. Takšno ureditev poznajo denimo v Švici in Italiji. V Švici, ki je na sploh nekakšna referendumska meka so referendumi izredno pogosti, saj Švicarji izvajajo toliko referendumov kot ostala Evropa skupaj.
Referendumi so za demokracijo zelo dobri, tako trdi stroka, imajo pa nekaj slabosti. Prva je ne preveč nizka cena, saj referendum stane državo skoraj toliko kot volitve, po približni oceni je to v Sloveniji dva in pol milijona evrov.
Zanimivo rešitev za to težavo so našli v ZDA, ki je skupaj s Švico država, kjer so se referendumi najbolje prijeli. Tam se pobude zbirajo ves čas, referendumi pa se izvedejo šele ob volitvah. Čeprav bi s tem referendume bistveno pocenili, pa nad takšno rešitvijo pri nas niso navdušeni, saj bi referendumsko vprašanje med volitvami preveč utonilo v ozadje.
Druga težava referendumov so zakonodajni zastoji. Čeprav so po lanski noveli število podpisov potrebnih za pobudo z 200 povečali na 1000, še vedno ostaja dejstvo, da lahko 1000 podpisnikov za več mesecev zavre sprejemanje pomembnega zakona.
Pri nekaterih vprašanjih pa je referendumsko odločanje neprimerno, na primer pri vprašanjih o človekovih pravicah. Obstajajo pa tudi zakoni, ki so za delovanje države tako pomembni, da bi zastoji in morebitna zavrnitev na referendumu povzročili preveč škode. Zato se že pripravljajo ustavne spremembe, ki bi referendumsko pobudo omejile.
Vendar so spremembe za zdaj le v povojih. In čeprav bi, na primer, odločanje o sistemu plač bilo po teh pravilih neprimerno, ni nobene možnosti, da bi ustavne spremembe lahko zaustavile prizadevanja policijskega sindikata. Tako se bomo morali, če bo sindikatom uspelo zbrati 40.000 podpisov, o tem za državni proračun izredno pomembnem vprašanju odločati volivci sami.