SDS aktivno zbira podpise, Vrečko: Gre za zlorabo inštituta referenduma

Pobudo za razpis zakonodajnega referenduma lahko sicer vloži vsak volivec, skupina volivcev ali politična stranka, podprta mora biti s podpisi najmanj 2500 volivcev. V omenjenem primeru je pobudo 6. februarja vložila poslanska skupina SDS, po takratnih pojasnilih poslanca SDS Andreja Hoivika so jo podprli s približno 8700 podpisi.

Predsednica DZ nato določi 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za podporo zahtevi, to pa lahko predlagatelj vloži, če zbere najmanj 40.000 podpisov volivcev. Če je zahteva popolna in podprta z zadostnim številom podpisov, mora DZ v sedmih dneh razpisati referendum.

Kot je ob napovedi zbiranja podpisov v izjavi za medije povedal Hoivik, bodo podpise pod zahtevo za zakonodajni referendum zbirali na svojih stojnicah pred upravnimi enotami po vsej Sloveniji, podpis podpore pa bo mogoče prispevati tudi na portalu eUprava. Hoivik je tudi izrazil prepričanje, da bo SDS zbrala potrebnih 40.000 podpisov in nato aktivno sodelovala v referendumski kampanji ter da bo udeležba na referendumu, ki bi lahko bil maja, množična.

Referendum o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke bo test pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, je na shodu upokojencev v Ljubljani v sredo povedal prvak SDS Janez Janša.

Poslanec SDS Andrej Hoivik je v današnji izjavi pred Upravno enoto Ljubljana povedal, da so do 13. ure zbrali že 400 podpisov in dodal, da merijo na višje številke od potrebnih 40.000. Po Hoivikovih besedah sicer omenjeni zakon "predstavlja višek arogance aktualne vladne klike". Kot je ponovil, bo nekdo, ki prejema pokojnino v višini 1500 evrov, zaradi ene same nagrade ali dosežka prejel pokojnino v višini tudi 2350 evrov; nekdo, ki ni plačal centa v pokojninsko blagajno, bo lahko upravičen do maksimalne pokojnine, ki trenutno znaša 3055 evrov, z včeraj znano uskladitvijo, pa približno 3200 evrov mesečno.

Kaj določa zakon?

Državni zbor je konec januarja z 51 glasovi za in 28 proti po vetu znova sprejel zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ureja pravico do tega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje.

Zakon pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Novi zakon bi nadomestil zakon iz leta 1974.

Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vloga za dodatek. Ta ne bo presegal najvišje pokojnine. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj, ki jih spremlja pravica do dodatka.

"Izpostavljanje umetnikov in umetnic kot elite, ki ožira slovensko družbo, ni primerno"

"Pobudo za zakonodajni referendum, ki ga je predlagala poslanska skupina SDS, spremlja neutemeljeno poniževanje slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev kot tudi kulture nasploh. Izrekanje predlagateljev, da je kultura ključna soustvarjalka narodne identitete, je skrajno dvolično, ko se vrhunske ustvarjalke in ustvarjalce žali z očitki, da je njihovo delo neupravičeno nagrajeno. Menimo, da se na plečih ljudi, ki bogatijo naše bivanje s svojim izjemnim delom – nemalokrat prepolnim odrekanj in nesorazmernega plačila –, bije boj za politično prevlado," pa so v odzivu zapisali pri Nacionalnem svetu za kulturo.

Dodali so, da spremembe urejajo pravila nagrajevanja umetnikov, podobni sistemi pa da že obstajajo za nagrajevanje raziskovalcev, znanstvenikov, inovatorjev in športnikov. 

Ob začetku zbiranja podpisov pa pozivajo k razpravi s tehtnimi argumenti, analizami, stvarnimi podatki in razumevanjem konteksta. "Odločno pa nasprotujemo temu, da je zakon vržen v areno političnega boja na račun umetnosti," dodajajo pri Nacionalnem svetu za kulturo.

Vrečko: Gre za zlorabo inštituta referenduma

"Gre za zlorabo inštituta referenduma, zlorabo demokratičnega inštituta za vodenje kulturnega in političnega boja, tokrat na plečih kulturnikov, umetnikov," je dodala Asta Vrečko.

Kot je še povedala, referendum, ki ga napoveduje največja opozicijska stranka SDS, po njenih besedah ni drugega kot plačana predvolilna kampanja s strani opozicije in njenega prvaka Janeza Janše. Da gre pri novem zakonu za arbitrarno odločanje ministrice, stranke Levica ali vlade pa je označila za zavajanja, laži in manipulacije ter vplivanje na čustva ljudi, ki imajo slabe pokojnine, a SDS, kot je še navedla ministrica, ko je vodila vlade, nikoli ni pomagala upokojencem. "Zdaj populistično vpijejo iz ulic proti kulturi, proti umetnikom," je dodala Vrečko, ki je še povedala, da nikoli ni zavračala dialoga in argumentirane razprave z opozicijo.

Spomnila je, da obstoječi zakon o izjemnem dodatku k pokojnini velja že pol stoletja, od leta 1974, in omogoča podelitev tega dodatka brez transparentnih pogojev in da sta prav na tej podlagi pretekli dve vladi pod vodstvom Janeza Janše podeljevali izjemne pokojnine umetnikom. Novi zakon na drugi strani prinaša jasne kriterije in se zgleduje po dodatkih za vrhunske športnike, ki so bili sprejeti leta 2017, je dodala in izpostavila še pomen kulture.

Tudi podpredsednik vlade Matej Arčon je po današnji seji vlade prizadevanja za referendum označil za neodgovorna, neracionalna in nespoštljiva do vseh državljank in državljanov. Izrazil je presenečenje, da stranka SDS, ki se je pred leti za pripravo zakona zavzemala, zdaj temu nasprotuje. Ocenil je, da bi izvedba referenduma davkoplačevalce stala od štiri do pet milijonov evrov.