Naivnosti naj bo zdaj za vse, ki imajo karkoli z Zbiljskim gajem na vrhu Medvod, konec. Dnevi, ko prizadeti še lahko vložijo svoje zahtevke po poplačilu terjatev v stečajnem postopku Meblesa, se namreč iztekajo. In to po vsej verjetnosti velja za vse, razen morda za nekaj srečnežev, ki naj bi v zemljiško knjigo za to stanovanje že vpisali svoje ime. Pa še potem ni nujno, da je vse urejeno. Precej je odvisno od banke oziroma od tega, kateri del zemljišča je pod hipoteko banke. Ostaja namreč dejstvo, da so stanovanja pod hipoteko za tuj dolg. Dolg Mebles, ki je šel v stečaj. Torej ne pomaga kaj dosti, če so novi prostori že odplačani, z davki vred. Brez pravniške pomoči torej ne bo šlo. Če zamudite zakonsko predpisan rok za prijavo terjatev, potem ne morete zahtevati ničesar več. Za vse bi bilo seveda laže, če bi bila dosegljiva stečajna upraviteljica, ali vsaj nekdo, ki jo nadomešča, saj naj bi se tam zbirali vsi dokumenti in tudi podatki. Tako pa je prevzela dokaj vroč primer in šla.
Sicer pa se je zgodba začela pred dobrimi tremi leti. Takrat je bilo na vrhu medvoškega klanca še nezazidljivo in zelo poceni zemljišče, degradiran gozd. Lokalne oblasti, župan s svojo koalicijo, so ga presenetljivo hitro naredile zazidljivega in ga s tem podražile. Precej majhno podjetje Mebles je za ta projekt varovanih hiš najprej prepričalo nekatere občinske veljake. Potem so na njihovo stran stopile tudi država in banke, s promocijo in pomočjo pri pridobivanju posojila. Vprašanja, ki ostajajo, pa so npr. zakaj niso revizorji pravočasno pregledali podjetja; kako lahko tako podjetje dobi toliko posojila; kdo je s projektom pridobil največ; kako to, da so tako hitro dobili dovoljenja; in glavno - kje je denar, ki so ga dali stanovalci. Prave odgovore ima najbrž tudi Rezar, vodja Meblesa, pa kaj, ko je še vedno nedosegljiv.
