"Človek od vlade drugega tudi ne more pričakovati, kakor da brez utemeljitve zavrne vse amandmaje," se je hudoval Branko Kelemina (SDS). Še posebej mu ni bilo povšeči, da je odbor gladko zavrnil dopolnila, s katerimi bi Direkciji RS za ceste povečali proračunska sredstva za skupno 46,5 milijona tolarjev, in sicer bi 20 milijonov tolarjev namenili za nov konto v postavki gradnja državnih cest, to je za priključek G2 na avtocestni križ v občini Škofljica (sredstva bi prenesli s program podpor na področju predelave in distribucije nafte in zemeljskega plina), preostalih 26,5 milijona tolarjev pa bi namenili za obnovo ceste Breg - Sevnica - Brestanica (sredstva bi prenesli s postavke investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov).
Po njegovem gre za "zločin na cestah", saj slednje vse bolj propadajo in s tem povzročajo vse večjo gospodarsko škodo. Državno sekretarko na finančnem ministrstvu Heleno Kamnar je vprašal, zakaj je treba krčiti tudi minimalne programe, ki so bili sprejeti v državnem proračunu 2002.
Državna sekretarka mu je zagotovila, da se prioritete v predlogu rebalansa prav nič ne spreminjajo v primerjavi s sprejetim proračunom. Ponovila je, da so razlogi za rebalans v nižjih virih od prvotno predvidenih, zato je treba krčiti proračunske odhodke. "Na programu cest bo prišlo do določenih zamikov v izgradnji, prioritete pa se ne spreminjajo," je dodala.
Največjo podporo je imelo zadnje predlagano dopolnilo, po katerem bi za 61,6 milijona tolarjev povečali sredstva Upravi RS za kulturno dediščino, pri čemer bi deset milijonov tolarjev namenili izgradnji spomenika domovini. Omenjenih skoraj 62 milijonov tolarjev bi vzeli Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Dopolnilo je podprlo pet članov odbora, sedem pa jih je bilo proti; pri drugih dopolnilih (pet milijonov tolarjev za Varstveno-delovni center Ribnica, 99 milijonov tolarjev za urejanje vodotoka reke Dravinje, 40 milijonov tolarjev za podporo Slovencem v zamejstvu in tujini, 17 milijonov tolarjev za azil za živali, devet milijonov tolarjev pa predvsem za komasacije) je bilo razmerje v večini primerov 2:7, pri čemer se je Kelemini pridružil le še njegov kolega iz Koalicije Slovenija Jožef Bernik (NSi).
Predlog novele zakona o davku na promet nepremičnin slednjega pravzaprav dopolnjuje, in sicer le v dveh členih. Prvi spreminja obstoječi 4. člen, tako da se glasi: "Za prenos nepremičnin po tem zakonu ne šteje prenos lastninske pravice na nepremičninah, od katerega je bil plačan davek na dodano vrednost". Ta člen ni bil sporen, nekaj razprave pa je bilo pri drugem členu, s katerim se dopolnjuje obstoječi 6. člen: "Če doseženo plačilo iz drugega odstavka tega člena ne ustreza ceni, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času nastanka davčne obveznosti, je davčna osnova v odmernem postopku ugotovljena vrednost nepremičnine". Davčna osnova je po omenjenem drugem odstavku "vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh, v storitvah, v prevzetih dolgovih bivšega lastnika in podobno), ki ga je ali ga bo prodajalec prejel od kupca za opravljen promet nepremičnine".
Sicer pa predlagatelj novele zakona ne odstopa od temeljnih načel sedaj veljavnega zakona o davku na promet nepremičnin, to je, da se z davkom na promet nepremičnin obdavči tisti promet nepremičnin, ki ni obdavčen z davkom na dodano vrednost. Z novo določbo o cenitvi davčne osnove pa predlagatelj želi doseči poenotenje pri izvajanju predpisa in večjo učinkovitost pri pravilnem obračunavanju davka na dodano vrednost.
V večini primerov bo davčna osnova še vedno prodajna cena, ki je navedena v pogodbi, le v primeru večjih odstopanj od tržne cene se bo davčni organ odločil za cenitev. Končan je tudi zavrnil očitek o možni pristranosti cenilcev, saj gre po njegovem za sodno zaprisežene cenilce, davčni zavezanec pa se na njihovo cenitev lahko tudi pritoži, nazadnje pa lahko sproži tudi upravni spor.
Nov zakon o davku na nepremičnine bo po Končanovih besedah v medresorskem usklajevanju konec leta, prihodnje leto naj bi šel v parlamentarno obravnavo. Veljati naj bi začel s 1. januarjem 2005.
