Sodišče je pritrdilo državnemu zboru, da je bila pobuda vložena z namenom zavlačevanja zakonodajnega postopka. Odločitev državnega zbora, da zavrne razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, ni v neskladju z ustavo, ker bi se sicer podaljševalo protiustavno stanje. Sprejem omenjenega zakona bi namreč uresničil obveznosti, ki izhajajo iz odločbe ustavnega sodišča.
Odločitve o pobudi, ki jo je Grims naslovil na ustavno sodišče 9. junija, so ustavni sodniki danes sprejeli soglasno.
V obravnavanem primeru gre že za četrto pobudo volivkam in volivcem za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 2. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (ZSPTDDD). Tokrat bi pobudniki volivke in volivce povprašali, ali so za to, da se vprašanje postopka revizije odločb in postopka za uveljavljanje odškodnin, vključno z velikostjo teh odškodnin, uredi tako, kot je z omenjenim zakonskim predlogom predvideno.
Ustavno sodišče ob tem ugotavlja, da iz obrazložitve izhaja, da pobudniki ne nasprotujejo le predlaganim rešitvam glede obnove postopka in postopka uveljavljanja odškodnin izbrisanim, temveč sprejetju predlaganega zakona kot celote.
Ker pobudniki zastavljajo referendumsko vprašanje na način, s katerim ne morejo doseči v obrazložitvi zahteve navedenega cilja, ustavno sodišče ugotavlja, da tako ravnajo z namenom odlaganja sprejema predlaganega zakona. Takemu sklepu po mnenju sodišča pritrjuje tudi okoliščina, da predlagajo izvedbo predhodnega referenduma glede obnove postopka in postopka odškodnin - torej glede vprašanj, ki za predlagani zakon niti niso ključna. Če ta vprašanja v sistemskem zakonu ne bodo urejena, bodo za obnovo postopka in za morebitno uveljavljanje odškodnin veljala splošna pravila zakona o splošnem upravnem postopku in splošna pravila odškodninskega prava, urejena v obligacijskem zakoniku. Iz obrazložitve pa izhaja, da se pobudniki s tem ne strinjajo.
Pobudniki v obrazložitvi zahteve navajajo tudi, da naj bi bila ureditev teh vprašanj v predlaganem zakonu pravno sporna. Vendar namen referenduma ni, da bi volivci na njem odločali in se opredeljevali o morebitni pravni spornosti predlagane ureditve ali zaradi nje, opozarja ustavno sodišče. To ni niti namen referenduma niti naloga volivcev. Naloga državnega zbora je, da v zakonodajnem postopku odpravi morebitno medsebojno neusklajenost določb zakona oziroma neusklajenost z drugimi zakoni ali ustavo. Če tega ne stori, lahko volivci sprejeti zakon izpodbijajo v postopku pred ustavnim sodiščem, kadar so z njim neposredno prizadeti in imajo kot taki za njegovo izpodbijanje pravni interes.
Ustavno sodišče je že presojalo o podobnem sklepu državnega zbora. Glede odločitve DZ, da ne bo razpisal predhodnega zakonodajnega referenduma glede sistemskega zakona o izbrisanih, začetem na zahtevo predstavnice pobudnikov Sandre Letica, je namreč pred poldrugim mesecem odločilo, da sklep DZ ni v neskladju z ustavo in zakonom.
