Potrdili proračun brez dopolnil

Ta je predlog drugega rebalansa letošnjega državnega proračuna sprejela 17. junija. Z njim se proračunski primanjkljaj povečuje na 1,850 milijarde evrov oz. na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko naj bi javnofinančni primanjkljaj znašal 5,5 odstotka BDP.

V državni proračun se bo po novem letos predvidoma steklo 7,920 milijarde evrov, kar je 863 milijonov evrov manj od zdajšnjih načrtov in 617 milijonov evrov manj kot lani. Odhodki pa se v primerjavi z veljavnim proračunom zmanjšujejo za 157 milijonov evrov, na 9,760 milijarde evrov. Zagotavlja se tudi prenos dodatnih 125 milijonov evrov v pokojninsko blagajno zaradi izpada vplačil v omenjeno blagajno v luči gospodarske krize.

'Vlada ohranila razvojni duh prvega rebalansa'

Z drugim rebalansom se sredstva zmanjšujejo praktično na vseh področjih, predvsem pa na področju obrambe in zaščite, prometne infrastrukture in državne uprave. Kot je pojasnil minister za finance Franc Križanič, vlada predlaga 55 milijonov prihrankov pri materialnih stroških, ostalo pa pri investicijah, in to tistih, ki niso ključnega značaja oz. jih v letošnjem letu ne bo moč uresničiti.

Križanič je znova poudaril, da je tudi predlog drugega rebalansa razvojno naravnan, saj namenja v primerjavi s proračunom za 2008 bistveno več sredstev za področje gospodarstva, znanosti in tehnologije ter izobraževanja. Poleg tega so kljub zmanjšanju sredstev za investicije ta še vedno bistveno večja kot v letu 2008, navajajo v vladi.

Križanič meni, da je vlada ohranila razvojni duh prvega rebalansa, obenem pa uspela obdržati proračunski in javnofinančni primanjkljaj pod povprečjem EU v teh kriznih razmerah.

Povečevanje sredstev za proračunske porabnike

Opozicija je rebalans sprejela z dvomom, saj po mnenju večine ne vlaga dovolj v programe, ki zagotavljajo dolgoročen razvoj in tako posledično skozi večjo gospodarsko dejavnost zmanjšujejo primanjkljaj. Poleg tega se po njihovem mnenju povečujejo sredstva za proračunske porabnike, kar v času gospodarske krize ni ugodno.

V SNS in DeSUS so sicer napovedali, da bodo rebalans podprli. Po besedah Vilija Rezmana iz DeSUS gre namreč za krizni rebalans, zato ga je potrebno podpreti.

Križanič je sicer še povedal, da je bilo že v proračunu za 2008 za 320 milijonov evrov primanjkljaja in da je javne finance v času krize še dodatno obremenila tudi davčna reforma, ki je zmanjšala davčne prilive. Izpad davka na plače in manjše prilive od davka na dohodek pravnih oseb bo po njegovem potrebno nadomestiti, pri čemer je omenil možnost t. i. zelene davčne reforme.

Nobeno dopolnilo ni dobilo podpore

Tako poslanska skupina SDS kot nekateri poslanci koalicije in tudi odbor za promet so vložili 27 predlogov dopolnil, odbor pa ni podprl prav nobenega med njimi. Minister Križanič je obenem tudi napovedal, da bo vlada v pisnem mnenju o dopolnilih, ki ga bo podala DZ pred četrtkovo proračunsko sejo, zavrnila prav vse predloge dopolnil.

Še največ razprave so povzročila tri dopolnila, ki jih je predlagala skupina poslancev koalicije s prvo podpisano Andrejo Črnak Meglič (SD) in so po navedbah SLS namenjali 33,5 milijona evrov dodatnih sredstev za Mestno občino Ljubljana na področju okolja, stanovanjske gradnje in športa, to pa na račun enakovrednega zmanjšanja sredstev za oborožitvena in infrastrukturna vlaganja ministrstva za obrambo. Večina poslancev koalicije je sicer podporo tem dopolnilom umaknila.

'Slovenija ne more biti enakomerno razvita'

V SLS so že pred sejo poudarili, da želi s tem koalicija le krepiti centralizacijo Slovenije in da je zanjo skladen regionalni razvoj izključno lepa beseda. Tudi na seji je predsednik SLS Radovan Žerjav povedal, da na tako zagotavljanje dodatnih sredstev Ljubljani skozi zadnja vrata ne more pristati.

Dejal je tudi, da so bile spremembe zakona o financiranju občin v prejšnjem mandatu, ki so po trditvah ljubljanskega župana Zorana Jankoviča glavnemu mestu odvzele 67 milijonov evrov, namenjene zmanjševanju razvojnih razlik v Sloveniji. Prepričan je, da bi bilo potrebno sprejeti za ta namen še dodatne ukrepe, kot ključno pa vidi ustanovitev pokrajin.

Rezman je medtem opozoril, da ne pokrajine, ne prerazdelitve sredstev ne bodo zagotovile skladnega razvoja Slovenije, saj so za to potrebni dobri razvojni projekti in zadostni razvojni potenciali posameznih regij, katerih oblikovanje pa je bolj dolgoročen proces. Ne razume tudi argumenta, da bi morali biti v Sloveniji vsa območja enako razvita, saj to zaradi različnih dejavnikov ni možno. Morali pa bi imeti vsi enake možnosti za razvoj.

Tudi Vili Trofenik (Zares) je dejal, da spremembe financiranja občin ne bodo zagotovile skladnega razvoja, saj gre za financiranje tekoče porabe in ne za investicijska sredstva. Povedal je tudi, da je sprememba zakona Ljubljano resnično potisnila v težaven položaj glede financiranja.

Anton Rop (SD), ki je z vložitvijo lastnega predloga dopolnila odbora, ki ga je kasneje umaknil, in njegovo obrazložitvijo potrdil, da so bila sredstva namenjena Ljubljani, je medtem povedal, da ga je razprava o teh "ljubljanskih" amandmajih veselila, saj tako prejšnja kot ta vlada zanemarja problem podfinanciranosti glavnega mesta in njegovega pomena v državi. To se dogaja kljub obljubam in zagotovilom, da bo problem financiranja Ljubljane rešen.

Predstavnica ministrstva za finance je sicer dejala, da je predlog zakona o glavnem mestu, ki naj bi to težavo rešil, v zaključni fazi medresorskega usklajevanja, v DZ pa naj bi bil vložen najkasneje oktobra.